Ameriška študija, ki je bila objavljena v četrtek, je pokazala, da so onkraj luže leta 2006 zabeležili 3600 obiskov nujne medicinske pomoči zaradi spolnih napadov, medtem ko je to število leta 2019 naraslo na 55.200.
»Spolni napadi v ZDA predstavljajo zaskrbljujoče in perečo vprašanje. Vsakih 68 sekund se zgodi nov napad,« še ugotavljajo avtorji študije, ki so jo opravili na Univerzi v Michiganu.
Podvojen delež moških, ki so poiskali pomoč
Od vseh, ki so leta 2007 potrebovali nujno zdravniško pomoč zaradi spolnega napada, je bilo 96,1 odstotka žensk, še poroča ameriška tiskovna agencija UPI. Študija pa še ugotavlja, da se je obisk moškega dela populacije zaradi spolnega napada od leta 2007 do leta 2019 več kot podvojil. Pred 15 leti je bilo izmed vseh, ki so se zaradi tega zatekli po zdravstveno pomoč, 3,9 odstotka moških, leta 2019 pa je ta delež narastel na 8,5 odstotka.
Večja ozaveščenost
Skoraj nepredstavljiv porast obiskov urgenc zaradi spolnega napada avtorji študije ne pripisujejo le večjemu številu spolnih napadov, temveč bi lahko na porast vplivala tudi večja ozaveščenost v javnosti, ki so jo spodbudila gibanja kot so »Me too«.
Gibanje Me Too je družbeno gibanje proti spolnim zlorabam in spolnemu nadlegovanju z javnim objavljanjem obtožb spolnih prestopkov. Frazo »Me Too« je v tem kontekstu leta 2006 na družbenem omrežju Myspace prva uporabila žrtev spolnega nasilja in aktivistka Tarana Burke.
Inštitut 8. marec z akcijo začel leta 2018
Vpliv gibanja se je razširil po celotnem svetu. V Sloveniji se je v akcijo vključil inštitut 8. marec. "Po tem ko smo bili priča akcijam #metoo v ZDA in Veliki Britaniji, v katerih so v javnost stopile ženske, ki razkrivajo izkustva vsakdanje sistematične mizoginije, smo leta 2018 v Inštitutu 8. marec zagnali slovensko akcijo zbiranja anonimnih zgodb. Te pričajo o vsakdanjosti spolnega nadlegovanja, vršenega na delavnem mestu, pri zdravniku, v šoli, v domačem okolju in drugod," piše na spletni strani inštituta.
Ob analizi pričevanj so na Inštitutu 8. marec zaznali nekatere sistemske težave, s katerimi se soočajo žrtve spolnega nasilja. Ena izmed sistemskih rešitev je bila tudi redefinicija kaznivega dejanja posilstva.
Državni zbor je leta 2021 z 78 glasovi za in tremi glasovi proti potrdil spremembe kazenskega zakonika, ki so v slovenski pravni red vnesle nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu samo ja je ja. Poslanci so v svojih nastopih poudarili, da gre zasluga nevladnikom, ki so mobilizirali javnost, da je nastalo pravo družbeno gibanje.
Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je na novinarski konferenci še pred razpravo v državnem zboru poudarila, da se je zgodil pravi mali čudež. “Izkazalo se je, da v Sloveniji obstaja ena obča človeška vrednota, in to je spolna nedotakljivost,” je dejala.
