Po navedbah Arupa Banerjija, regionalnega direktorja Svetovne banke za vzhodno Evropo, je bila Ukrajina s hitro obnovitvijo energetskega sistema po ruskih napadih na kritično infrastrukturo sicer izjemno učinkovita, a sprememba ruske taktike, če bo s podobnimi napadi nadaljevala, pomeni veliko tveganje tudi z vidika njihovega gospodarstva, ne zgolj z vidika človeških žrtev. Kot je pojasnil v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters, lahko v zimskih mesecih, ko bo zagrizel mraz, pričakujemo nov val notranjega preseljevanja oziroma povečanje števila notranje razseljenih ljudi, zlasti, če jim ne bo uspelo obnoviti domov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer ta teden Mednarodni denarni sklad (IMF) in druge mednarodne donatorje opozoril, da Ukrajina za pokritje ocenjenega proračunskega primanjkljaja za naslednje leto potrebuje približno 39 milijard evrov, še dobrih 17 milijard jih potrebuje za začetek obnove kritične infrastrukture, vključno s šolami, domovi in energetsko infrastrukturo. »Večina držav je nakazala, da bodo Ukrajini v naslednjem letu nudili finančno pomoč, kar je zelo pozitivno,« je Banerji pojasnil za Reuters, a hkrati opozoril, da bo v primerjavi z obdobjem pred začetkom vojne, ko je bil ta odstotek 2-odstoten, do konca leta v Ukrajini v revščini živelo 25 odstotkov ljudi. Delež bi se lahko do konca naslednjega leta povišal na 55 odstotkov.
Kot je pred dnevi izpostavila direktorica IMF Kristalina Georgieva, so se mednarodni partnerji že zavezali, da bodo Ukrajini v letu 2022 pomagali s finančno pomočjo v višini približno 36 milijard evrov v obliki posojil in jamstev, pomoč pa da bo izdatna tudi v letu 2023. Predstavniki IMF se bodo sicer v naslednjem tednu z ukrajinskimi oblastmi sestali na Dunaju, kjer bodo razpravljali o njihovih proračunskih načrtih oziroma finančni perspektivi. Po navedbah Banerjija je ukrajinski proračun že zdaj okrnjen na minimum, pri čemer je večina sredstev namenjena plačam, pokojninam, vojaškim stroškom in odplačevanju domačega dolga. V kolikor Ukrajina ne bo prejela ustrezne podpore, bo morala v času skoraj 20-odstotne inflacije pospešeno tiskati denar ali pa še dodatno oklestiti proračunska sredstva, kar pa skorajda ni več mogoče.
