Od prvega dne "posebne vojaške operacije" si je Rusija prizadevala prevzeti nadzor nad Mariupolom, največjim mestom v regiji Doneck. V Moskvi so najbrž pričakovali, da bo mesto "padlo" v nekaj dneh, a so se boji razvili v večmesečno mesarsko klanje.
Po najbolj previdnih ocenah je med ruskim obleganjem mesta umrlo več kot 20 tisoč ljudi. Več deset tisoč jih je je zbežalo in so postali begunci. Ruske enote so uničile tudi milijarde evrov vredno infrastrukturo ter tako "izbrisale mesto z obličja zemlje," kot se je po poročanju raziskovalnega portala Meduza.io izrazil lokalni policist.
Zdaj je predsednik Vladimir Putin Mariupol razglasil za del Rusije, ruska tiskovna hiša The Village pa je pridobila kopijo dokumenta, ki kaže vizijo za njegovo obnovo. In kot so opazili pozorni spremljevalci dogajanja, so v Moskvi enostavno ukradli fotografije vzorno urejenih nizozemskih kolesarskih stez in nanje "sfotošopirali" ruske zastave.
Načrt je sicer naročilo rusko ministrstvo za gradbeništvo, pripravil pa zvezni Inštitut za prostorsko načrtovanje. Mariupol naj bi bil v celoti obnovljen do leta 2035. "Tako kot pristop Rusije k vojskovanju v mestu, tudi njen načrt za njegovo obnovo kaže malo spoštovanja do prebivalcev," poroča Meduza.
Do leta 2025 naj bi v mestu živelo 350 tisoč ljudi. Do leta 2030 naj bi mesto ponovno pridobilo predvojno število prebivalcev: 450 tisoč. Do leta 2035 pa Kremelj načrtuje, da bo v Mariupolu živelo pol milijona ljudi. Avtorji kot prednostne naloge navajajo obnovo zasebnih hiš in stanovanjskih zgradb ter ustvarjanje delovnih mest v sektorjih z velikim povpraševanjem.
V mestu nameravajo ruske oblasti zgraditi ali popraviti 105 vrtcev, 92 šol in 19 bolnišnic. Na območju tovarne Azovstal nameravajo zgraditi nov industrijski kompleks, ki bo zagotavljal 9200 delovnih mest. V zgodovinskem središču Mariupola bo Rusija med drugim obnovila katedralo Sv. Device Marije, kulturni center Azovstal, dramsko gledališče ...
"Paradoksalno je, da se obnova začenja z zgodovinskim središčem in s tovarno Azovstal. Stanovanjske četrti še iz sovjetskih časov, ki so bile med obleganjem najbolj poškodovane, kjer je na deset tisoče ljudi izgubilo domove, pa naj bi bile obnovljene šele po letu 2030. Kje bodo do takrat živeli vsi ti, ki so izgubili domove?" izpostavlja Meduza.
In še: "Tega dokumenta oz. načrta, ki je nastal brez sodelovanja mestne skupnosti, ne moremo imenovati za "genijalnega". Kot kaže, pravi namen ni dolgoročen strateški razvoj, ampak po hitrem postopku zabrisati sledi vojne v središču in na majhnem mestnem predelu narisati veselo podobo. Ne za prebivalce, ampak gledalce."
