"Evropska komisija priporoča, da Evropski svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a ob razumevanju, da opravi določene korake," je ob predstavitvi letošnjega širitvenega poročila v parlamentu povedal Varhelyi. Bruselj pričakuje, da BiH prednostno sprejme dopolnila glede integritete k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu. Poleg tega naj sprejme nov zakon o tem svetu, zakon o sodišču BiH ter zakon o preprečevanju konflikta interesov.
Komisija od BiH pričakuje tudi napredek na področjih boja proti korupciji, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobode izražanja in medijev. Varhelyi je poudaril še, da so voditelji EU pozvali k dokončanju ustavnih in volilnih reform. "Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope Bosni in Hercegovini ter njenim ljudem. To delamo za njih. Vendar pa se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja. Zdaj mora elita to uresničiti," je povedal komisar za širitev.
Po splošnih volitvah v BiH 2. oktobra pričakuje, da bodo institucije na državni in kantonalni ravni vzpostavljene hitro, da bi se osredotočili na reforme. Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav članic EU, je še povedal Varhelyi in dodal, da bi se to lahko zgodilo decembra.
Da bi status kandidatke BiH podelili še letos, si močno prizadeva tudi Slovenija. Voditelji EU so sicer na junijskem vrhu sklenili, da so BiH pripravljeni podeliti ta status, in Evropsko komisijo pozvali, naj poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, ki jih je določila v svojem mnenju o kandidaturi leta 2019.
Komisar je danes poudaril, da te prednostne naloge ostajajo nespremenjene. Pred začetkom pristopnih pogajanj bo morala BiH izpolniti vse, je sklenil komisar. Evropski poslanci so v razpravi pozdravili predlog Evropske komisije za podelitev statusa kandidatke BiH ter ga označili za dobro novico za državljane BiH, obenem pa izpostavili, da je to tudi signal, da se morajo politične elite v BiH zakopati v delo in izpolniti zahteve EU.
Med drugim so poudarili, da so letošnja poročila pomembno politično sporočilo državam, da je zavezanost EU širitvi resnična, obenem pa tudi, da se pričakovanja glede izpolnjevanja zahtev ne spreminjajo. Odločitev sta na seji odbora pozdravila tudi evropska poslanca iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD) in Klemen Grošelj (Renew). Kot je sicer glede Srbije dejal Grošelj, se ne strinja s komisarjem, da je usklajenost z EU vprašanje le tehnične narave. Po njegovem gre za prvovrstno politično vprašanje. Če se EU posredno bori za evropske vrednote v Ukrajini, bi se tudi od držav, ki želijo v EU, moralo pričakovati usklajenost z evropskimi pravili tudi na ravni vrednot, je dejal.
Izrazil je zadovoljstvo, da je BiH to usklajenost uspelo doseči, čeprav je bilo to težko spričo blokade na vseh ravneh odločanja v državi. Ta usklajenost bi morala biti del meril glede izpolnjevanja pravne države, je poudaril Grošelj.
Nemec pa je dejal, da je odločitev močno sporočilo državam v regiji, saj je vojna v Ukrajini spremenila pogled na Zahodni Balkan iz "kaj moramo v kaj lahko storimo za vas". Obenem je spomnil na prizadevanja Slovenije, da se BiH dodeli status kandidatke, in poudaril, da so zdaj na vrsti voditelji držav članic ter jih pozval, naj odločitev sprejmejo še letos.
