Dvodnevni vrh zveze Nato, ki ga te dni gosti Madrid, bo zaznamoval predvsem odnos do Rusije v luči aktualne vojne v Ukrajini. Generalni sekretar zveze, Jens Stoltenberg, je včeraj tako govoril o potrebi po drugačnem pristopu k vojaški obrambi članic v »vse bolj nevarnem in nepredvidljivem svetu«, kot je opisal zaradi vojne spremenjene geopolitične razmere med državami.
Pri tem je Stoltenberg predvsem izpostavil nujnost povečanja proračunskih izdatkov za obrambo pri državah članicah. Po poročanju Al Jazeere sedaj 2% nacionalnega BDPja za obrambo prispeva le 9 od 30 članic.
Turčija »dobila, kar je želela«
Druga prebojna tema vrha pa bo širitev zveze Nato za dve novi članici, Švedsko in finsko, ki sta včeraj dosegli dogovor s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom o umiku napovedanega veta k njuni pridružitvi.
Erdogan je v preteklosti vztrajal pri tem, da bo članstvo teh dveh držav podprl le pod pogojem, da spremenita stališče do nekaterih kurdskih uporniških skupin. V včerajšnji izjavi je Erdogan povedal, da je Turčija »dobila kar je želela«, kot poroča BBC. In kaj je Erdogan želel?
Stoltenberg je že včeraj sporočil, da sta obe državi pristali na odpravo embarga na izvoz orožja v Turčijo, ki je bil sprejet v odzivu na turško vojaško operacijo v Siriji leta 2019.
Prav tako pa so prostali tudi na zahteve po izročitvi kurdskih »bojevnikov«, kot vsaj Turčija imenuje pripadnike nekaterih kurdskih uporniških gibanj. Kot je danes potrdil turški pravosodni minister Bekir Bozdag, bo Ankara zaprosila za izročitev 12 osumljencev s Finske in 21 s Švedske, poroča STA. Gre za bodisi člani prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), bodisi domnevne člane skupine, ki jo vodi muslimanski pridigar Fethullah Gulen, ki živi v ZDA.
Konsenz dosežen na račun kurdskih skupin v Evropi
Finska in Švedska sta ob tem pristali na polno sodelovanje s Turčijo v njenem boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in ostalim kurdskim oboroženim skupinam, prepovedali bosta »zbiranja sredstev in aktivnosti za rekrutiranje« za kurdske borce ter se zavezali »preprečevati teroristično propagando proti Turčiji«.
PKK, ki od leta 1984 vodi upor proti turški državi, je opredeljena kot teroristična organizacija v Turčiji, EU in ZDA. Podobno pa Turčija kot del podpore PKK obravnava tudi vsako podporo članom Kurdske obrambne milice, ki je v vojni v Siriji imela pomembno vlogo v borbi proti islamski državi in je po nepotrejeni informaciji z družbenega omrežja Twitter ravno tako igrala vlogo pri zapletu med Turčijo in nordijskima državama.
Tako PKK kot Kurdska obramba v Siriji sta bili osrednji tarči in tudi glavna izgovora za napade, ki jih je Turčija vršila v zadnjih letih v Siriji in Iraku. Gulena, nekdanjega Erdoganovega zaveznika, pa Turčija obtožuje načrtovanja spodletelega državnega udara leta 2016.
