Včeraj so države članice EU in Evropski parlament dosegli dogovor o uravnavanju državnih zalog plina. S predlagano zakonodajo o minimalnih ravneh skladiščenja plina želi Evropska komisija predvsem zagotoviti varno oskrbo s plinom tudi v primeru nepredvidenih prekinitev, ki jih lahko pričakujemo zaradi negotovih razmer v Ukrajini in napetih odnosov držav članic z Rusijo.
Komisarka za energijo Kadri Simson je v okviru včerajšnjih pogajanj poudarila: »Za zanesljivo oskrbo z energijo je bistveno, da se v EU skladišči plin pred naslednjo zimo. Današnji dogovor o predlogu Komisije o obveznosti shranjevanja je zato pomemben korak k pripravi na naslednjo sezono ogrevanja, saj zagotavlja, da bodo naša skladišča plina vsaj 80-odstotno polna.«
Po dogovorjeni časovnici bodo morale države članice do 1. novembra doseči najmanj 80-odstotno raven skladiščenja plina, od 1. novembra 2023 pa bo treba zagotoviti 90-odstotno napolnjena skladišča plina. Predlog čaka še na formalno potrditev v evropskem parlamentu.
Pomoč gospodarstvu v prehrambnem sektorju
Ravno tako je v luči posledic vojne v Ukrajini na dobavo žita potrdila 30 milijonov evrov »težko« malteško shemo za pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo z uvozom, pridelavo ali trgovanjem z žitaricami. V shemo bodo lahko vstopila vsa evropska podjetja, ki poslujejo ali imajo sedež na Malti, pomoč pa bi prišla v obliki posojil z minimalnimi obrestnimi merami.
Covid-19 kot poklicna bolezen
Razen tega je evropska komisija včeraj obravnavala še neizpolnjevanje pravnih obvez določenih držav članic in na njih naslovila poziv k ureditvi zakonodaje. Slovenijo so med drugim pozvali k ureditvi zakonodaje s področja avtorskih pravic, prenosu direktiv o energetski učinkovitosti stavb in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki.
Zanimiv pa je še en dogovor, ki so ga države članice dosegle skupaj s predstavniki delavcev in delodajalcev. Gre za razširitev seznama poklicnih bolezni, na katerega bi uvrstili tudi Covid-19. Če se Covid-19 prizna kot poklicna bolezen, lahko delavci pod določenimi pogoji uveljavljajo posebne pravice, kot je pravica do odškodnine. To pa bi veljalo le v primeru poklicev v zdravstvenem sektorju, sektorju socialnega varstva in drugih dejavnosti, znotraj katerih je dokazano tveganje okužbe s to boleznijo.
Evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit je o tem povedal: »Ta dogovor je močan politični signal za priznanje vpliva COVID-19 na delavce in ključnega prispevka ljudi, ki delajo na področju zdravstvenega in socialnega varstva ter drugih delovnih mestih, pri katerih obstaja večje tveganje, da delavci zbolijo za COVID-19.« Kot gre sklepati iz dikcije predloga, pa ta ne vključuje poklicev, kjer bi tveganje za okužbo izhajalo že samo iz zadrževanja večje skupine ljudi v istem prostoru. To bi namreč vključevalo še velik del industrijskih dejavnosti, nekatere so na primer nemoteno delovale tudi v Sloveniji v obdobju zaprtja javnega življenja in omejitev druženja in gibanja po vsej državi.
