Po ruski invaziji na Ukrajino so evropske države začele iskati alternativne vire in dobavne poti zemeljskega plina. V začetku prejšnjega meseca je hrvaška vlada slovenski za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Takoj po volitvah pa je psotalo jasno, da je šlo za prazne obljube, poroča portal Necenzurirano.
Družba Geoplin, največji slovenski veletrgovec s plinom, je namreč v začetku meseca ostala praznih rok na razpisu za pridobitev zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk. Kljub nekaterim drugačnim zagotovilom jih je dobilo Prvo plinarsko društvo, hrvaški partner ruskega Gazproma.
Kot poroča Necenzurirano, gre za velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize, ki bi lahko ob nadaljevanju vojne v Ukrajini in zaostrovanju sankcij proti Rusiji izbruhnila prihodnjo jesen. Geoplin namreč plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije ne more pripeljati prek Krka, saj je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To lahko Geoplin stori le, če bi se odločil za posrednika, ki ima že zakupljene zmogljivosti na Krku, v tem primeru Prvo plinarsko društvo. To bi plin, ki bi prišel v Slovenijo, močno podražilo.
Vse to potrjuje, da predvolilne napovedi in dogovori o hrvaški pomoči pri reševanju morebitnih težav z dobavo plina Sloveniji niso imele realnih temeljev. Geoplin bo tako moral alternativne poti za dobavo plina, s katerimi bi se zavaroval pred morebitno prekinitvijo dobav iz Rusije, v naslednjih mesecih najti drugje, še poroča Necenzurirano.
Vnaprej pripravljen načrt
Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala pa je imela hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli, dodajajo.
V tem času so po navedbah portala Necenzurirano med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.
Terminal v bližini Benetk
Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu, je v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji.
Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.
Zagotavljajo nemoteno oskrbo
V Geoplinu so potrdili današnje pisanje portala Necenzurirano. Kot so navedli, neuspešno potegovanje na razpisu ne vpliva na oskrbo s plinom industrijskih odjemalcev in distributerjev.
Pojasnili so tudi, da gre za pridobitev tehničnih zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, ne dejansko za pridobitev novega nabavnega vira zemeljskega plina, kar da je pomembna razlika. Ravno zato po njihovem prepričanju prihodnost energetske stabilnosti v Sloveniji ni odvisna od kapacitet na tem terminalu.
V podjetju zagotavljajo, da skladno s pogodbenimi določili ves čas zagotavljajo nemoteno oskrbo vsem odjemalcem, za kar bodo poskrbeli tudi v prihodnje. "Tudi dobave po dolgoročni pogodbi z Gazpromom ves čas potekajo skladno z nominacijami," so ponovili.
Na vprašanje o morebitnih alternativah ruskemu plinu v luči ukrepanja EU zaradi ruskega napada na Ukrajino so odgovorili, da imajo že danes do določene mere diverzificiran nabavni portfelj, še naprej pa proučujejo nadaljnje možnosti diverzifikacije. "Pri vseh potencialnih dobavah plina si prizadevamo pridobiti cenovno konkurenčen vir, saj želimo zagotoviti tudi karseda majhen vpliv na nadaljnjo spremembo cene za naše kupce," navajajo ob opozorilih v javnosti, da bodo alternativni viri dražji.
Kaj pa morski LNG-terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk v Italiji? Njegov 70-odstotni lastnik je ameriški naftni velikan ExxonMobil, četrtinski lastniški delež pa ima država Katar. Prav ta teden se je v Sloveniji na uradnem obisku mudil katarski emir. Po pisanju portala naj bi Italijani od slovenske države v zameno za dolgoročnejšo sodelovanje želeli jasne zaveze glede količine zakupljenih zmogljivosti in potencialnih investicij.
"Ker gre pri pridobivanju novih nabavnih virov zemeljskega plina za pogovore, ki so vezani na bilateralno sodelovanje med našo družbo in potencialnimi dobavitelji, vam podrobnosti zaenkrat ne moremo razkriti," komentirajo v Geoplinu.
Na vprašanje, ali so morda tudi oni eno izmed podjetij, ki imajo z ruskim energetskim velikanom Gazpromom sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina in naj bi po trditvah Gazproma skladno z odlokom ruskega predsednika Vladimirja Putina odprli račun v rubljih pri Gazprombank, so odgovorili, da so se glede na izdani odlok "z ruskim partnerjem dogovorili za postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov in priporočil institucij EU".
Na Evropski komisiji sicer pravijo, da upoštevanje ruskega dekreta glede plačevanja plina predstavlja kršenje sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene invazije na Ukrajino. Lahko pa podjetja odprejo bančni račun v valuti, ki je v pogodbi z Gazpromom, plačajo na ta račun v valuti, ki je določena v pogodbi, in podajo izjavo, da zanje to pomeni, da so izpolnili svoje pogodbene obveznosti.
