"Vstop hrvaške v schengenski prostor je najbolj v interesu slovenskih državljanov," je v sredo za nacionalni Hrvaški radio dejal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
V koalicijski pogodbi nove slovenske vlade vidi veliko pozitivnih stvari in upa, da bosta državi vprašanje meje rešili dvostransko, ne z blokado vstopa Hrvaške v schengen.
"Dejstvo, da je tudi prejšnja vlada spoznala politično realnost, in dejstvo, da niti mednarodna skupnosti nikoli ni vztrajala pri tem in da se je tudi Sodišče Evropske unije razglasilo za nepristojnega za to vprašanje, govorita o tem, da naše probleme, naša dvostranska vprašanja moramo reševati dvostransko," je za Hrvaški radio dejal Grlić Radman, ki je prepričan, da bosta Slovenija in Hrvaška pri reševanju mejnega vprašanja našli skupno pot.
Povedal je, da se bo z novo slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon pogovarjal po imenovanju vlade 3. junija, je pa že "zelo podrobno" prebral koalicijski sporazum. "Mislim, da je v njem veliko afirmativnega in na tej afirmativni platformi lahko gradimo in še izboljšamo odnose," je dodal.
Dobro pripravljena država
Da bo vstop Hrvaške v schengen najbolj koristil prav Sloveniji, meni tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović.
"Eno je nekaj govoriti politično, ko pa govorimo o varnosti, pa je nedvoumno, da je v interesu Evropske unije, da je Hrvaška v schengnu. To najpomembnejše evropske države, vključno s predsedujočo Francijo, zelo dobro vedo. Imeti tako dobro pripravljeno državo na najdaljši zunanji meji Evropske unije bodo, to sem prepričan, dobro razumeli vsi, tudi sosedi Slovenci," je za Hrvaški radio že minuli teden izjavil Božinović.
Evropski poslanec iz stranke SDP Tonino Picula pa je za hrvaški časnik Večernji list v sredo poudaril, da je za Hrvaško enako pomembna odločitev o sprejetju arbitraže leta 2009 kot odločitev Hrvaške o izhodu iz arbitraže leta 2015.
"Arbitražo so kompromitirali slovenski postopki, kar tiho priznava mednarodna mednarodna skupnost, ki ni nikoli vztrajala pri njeni implementaciji," je dejal Picula. Poudaril je sicer, da mora Hrvaška do Slovenije še naprej voditi prijateljsko politiko.
"Izvajanje arbitražne odločitve bo vprašanje za samoidentifikacijo Slovenije, ali bo mednarodne procese, kot je širjenje schengenskega območja, poskušala izkoristiti za reševanje dvostranskih odnosov in bo tako sledila politiki Orbana do Evropske unije v odnosu do Rusije," je dodal in izrazil upanje, da ne, "ker je nekatere stvari bolj zdravo pustiti pozitivno nerešene".
So pa v Večernjem listu ob tem opozorili tudi na nekatere dobre signale iz Slovenije. Med njimi je napoved nove vlade, da bo Slovenija do konca leta umaknila žico na meji, pozitivna pa je tudi napoved, da bo nova vlada izboljšala položaj Slovenije v alpsko-jadranski regiji in v Sredozemlju s krepitvijo sodelovanja s Hrvaško in Italijo.
