Zdravstvene oblasti v Severni Ameriki in Evropi so od začetka maja odkrile na desetine domnevnih ali potrjenih primerov opičjih koz, kar je vzbudilo zaskrbljenost, da se bolezen, omejena na dele v Afriki, širi.
Velika Britanija je od 6. maja potrdila devet primerov, prvi primer je bil moški, ki je pripotoval iz Nigerije, ZDA pa so prvega potrdile v sredo.
Kanada je bila zadnja država, ki je poročala, da preiskuje več kot ducat domnevnih primerov opičjih koz, potem ko sta Španija in Portugalska odkrili več kot 40 možnih in preverjenih primerov.
Bolezen, od katere si večina ljudi opomore v nekaj dneh in je bila usodna le v redkih primerih, je v zadnjih letih okužila na tisoče ljudi v delih srednje in zahodne Afrike, v Evropi in severnih delih Afrike pa je redka.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v torek sporočila, da se usklajuje z zdravstvenimi uradniki Združenega kraljestva in Evrope glede novih izbruhov.
Dostopnega zdravila za opičje koze še ni
Opičje koze se lahko prenašajo kapljično, če pride do vdiha večjih kapljičnih delcev, in prek stika s kožnimi ranami okuženega ali materialov, ki so bili v stiku z njegovo kožo. Kot še navaja WHO, inkubacijska doba traja od pet do 21 dni. Simptomi so lahko blagi ali resni, rane, ki nastanejo, pa so lahko tudi boleče.
Bolezen se pogosto začne s simptomi, podobnimi gripi, kot so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in otekle bezgavke, nato pa na obrazu in telesu povzroči izpuščaje, podobne noricam, je pojasnila ameriška agencija.
Po podatkih centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni pred izbruhom v Nigeriji leta 2017 na svetu kar 40 let ni bilo zabeleženih primerov okužbe z opičjimi kozami.
Eno cepivo in eno zdravilo proti opičjim kozam sta bili nedavno odobreni, ampak še nista dostopna za širšo publiko. Določeno zaščito pred opičjimi kozami sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam.
