Belgijski premier Alexander de Croo je dejal, da je razlog za reformni sveženj vladnih zakonov zgraditi gospodarstvo, »ki je bolj inovativno, trajnostno in digitalno«.
Prehod na štiridnevni delovni teden ni obvezen in je prepuščen izbiri posameznega zaposlenega in ne delodajalca. Poleg tega bodo lahko zaposleni zahtevali tudi bolj prilagodljiv urnik na delovnem mestu, delodajalci pa bodo morali o morebitnih spremembah urnika delavce obvestiti vsaj sedem dni vnaprej.
Z novim zakonom pričakujejo, da bodo Belgijci lahko dosegli boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, pri čemer bo država kot celota postala bolj produktivna.
Druge prednosti novega zakona vključujejo skrajšanje časa vožnje v službo, saj bi se zmanjšal promet na cesti in zmanjšalo bi se število potnikov na javnih prevozih, pričakujejo pa tudi boljše družinske odnose, pri čemer starši (vključno s tistimi, ki so ločeni in si zato delijo skrbništvo) lahko preživijo več časa s svojimi otroki.
Hkrati se pričakuje, da bo ta korak povečal delež zaposlenih v Belgiji na 80 odstotkov do leta 2030, s trenutne stopnje, ki znaša nekaj več kot 70 procentov.
Kako bi novi zakon zgledal v praksi?
Zaposleni v Belgiji, ki delajo 38 ur na teden, bodo po novi direktivi to še vedno morali delati, vendar jim bo dovoljeno vsak dan delati dlje in tako delovni teden strniti v štiri dni. Novi zakon bo (vsaj sprva) veljal le za podjetja z več kot 20 zaposlenimi.
Krajši delovni čas tudi pri nas?
Na včerajšnji okrogli mizi, kjer je bilo govora o krajšem delavniku, je predsednica svobode sindikatov Slovenije Lidija Jerkič opozorila, da je od uvedbe osemurnega delovnika oziroma 40 - urnega delovnega tedna pri nas minilo že več kot 100 let in da je čas za odločne korake proti skrajševanju polnega delovnik.
Ob tem je pozdravila možnost prostovoljnega skrajšanja polnega delovnega časa na 30 ur tedensko, ki je predvidena v koalicijski pogodbi. "Da se, če smo v to prepričani, če smo za to pripravljeni, če vsi razumemo, da je treba v 21. stoletju vendarle delati nekaj, kar je dobro za ljudi, ne samo za konkurenčnost in kapital. Ali lahko enkrat postavimo v ospredje ljudi?" je dejala Jerkičeva.
Slovenija z razpravo o krajšanju delovnega časa ob ohranitvi višine plače in pravic zamuja že 10 do 15 let.
Sara Tement z mariborske fakultete je dejala, da ima krajši delovni čas glede na obstoječe raziskave številne pozitivne učinke, zaposleni so po njenih besedah manj izpostavljeni stresu in produktivnost se poveča.
Skrajšani delavnik bi prinesel veliko pozitivnih učinkov, ampak je prisotnih tudi veliko ovir za njegovo izvedbo. Prisotni za okroglo mizo pa so se strinjali, da je skrajšan delavnik prihajajoča realnost in ne zgolj utopija.
