21.50 - Satelitski posnetki, posneti 14. marca, torej pred današnjim bombardiranjem gledališča v Mariupolju, razkrivajo, da je bilo na obeh straneh gledališča na asfaltu z velikimi črkami v ruščini zapisano "otroci." Še vedno ni znano število žrtev napada, a naj bi v gledališču zatočišče našlo več sto ljudi. Rusi napad zanikajo.
21.10 - Tiskovni predstavnik Kremlja Peskov je v odzivu na Bidnove besede, da je Putin "vojni zločinec," dejal, da so obtožbe "nesprejemljive" in da gre za "neodpustljivo retoriko."
21.00 - Po navedbah ameriškega obrambnega ministrstva so v Črnem morju v bližini Odese opazili premike ruske mornarice. Bombardirali naj bi tudi nekatere kraje v bližini tega pristaniškega mesta.
20.50 - Pri britanski BBC so uspeli potrditi pristnost posnetka posledic napada na gledališče v Mariupolju, ki jo je na družbenih omrežjih prvi delil vodja regionalne administracije v Donecku Pavlo Kirilenko. Število žrtev napada še vedno ni znano. "Trenutno je nemogoče ugotoviti število žrtev tega bombardiranja, kaj šele razsežnosti uničenja." Dodal je, da bodo Rusi za vsako solzo, vsako kapljo ukrajinske krvi, odgovarjali na sodišču. "Nikoli ne bomo pozabili in nikoli ne bomo odpustili," je še zapisal.
20.30 - Biden je danes odobril dodatno, 800 milijonov dolarjev težko vojaško pomoč Ukrajini. Ta naj bi vključevala kar 800 protiletalskih sistemov (tudi dolgega dosega), 9000 protioklepnih sistemov, 7000 kosov lahkega orožja, 20 milijonov nabojev in celo drone. Niso sicer razkrili, o katerih dronih je govora.
20.20 - Ameriški predsednik Biden je ruskega predsednika Putina danes označil za "vojnega zločinca." V ameriški administraciji so se uporabe te besedne zveze v povezavi s Putinom doslej izogibali.
19.20 - Ukrajinska vojska naj bi uspela osvoboditi župana Melitopola Ivana Fedorova, ki so ga pred dnevi ugrabili Rusi. Ni sicer znano, ali ga je ruska vojska izpustila oziroma ali je šlo za reševalno akcijo. Po navedbah namestnika vodje urada ukrajinskega predsednika Kirila Timošenka so ga rešili v okviru "posebne operacije" in naj bi bil že na varnem.
19.10 - Reševalci so po bombardiranju stanovanjskih zgradb v Černigovu na severu Ukrajine izpod ruševin izvlekli šest trupel, vključno s tremi otroki.
18.30 - Iz Mariupolja poročajo o siloviti eksploziji, ki je odjeknila na območju mestnega gledališča. "Ne vemo, ali je kaj preživelih. Zaklonišče je prekrito z ruševinami ... tam so tako odrasli kot otroci," naj bi dejali. Po poročanju britanske BBC naj bi se v zaklonišču pod gledališčem nahajalo več sto civilistov, po navedbah podžupana Mariupolja Sergija Orlova pa naj bi se v zgradbi nahajalo celo med 1000 in 1200 civilisti.
17.50 - Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak je glede navedb časnika Financial Times o poteku pogajanj in prvih orisih, kako naj bi bilo videti premirje, prek Twitterja sporočil, da je časnik objavil zgolj osnutek, v katerem so navedene ruske zahteve, "nič več od tega. Ukrajinska stran ima svoje zahteve. V tem trenutku lahko potrdimo le prekinitev ognja, umik ruskih sil in varnostne garancije s strani številnih držav."
17.35 - Olga Smirnova, primabalerina in ena največjih baletnih zvezdnic v Rusiji, je obsodila rusko invazijo na Ukrajino in zapustila Bolšoj teater. V Sankt Peterburgu rojena plesalka bo kariero nadaljevala v nizozemskem nacionalnem baletu. Tam se bo pridružila brazilskemu zvezdniki Victorju Caixeti, ki je nedavno zapustil Mariinski teater v Sankt Peterburgu, poroča Guardian.
17.30 - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci po srečanju obrambnih ministrov držav članic dejal, da se članice strinjajo, da v Ukrajini kljub prošnjam predsednika Zelenskega ne bodo uvedli omejitve zračnega prostora, tako imenovane "no-fly" cone. K uvedbi "no-fly" cone je denimo pozival tudi slovenski premier Janez Janša, čeprav strokovnjaki nenehno poudarjajo, da bi to pomenilo začetek tretje svetovne vojne. "V Ukrajino ne bomo napotili nobenih zračnih ali kopenskih zmogljivosti, to je enotna odločitev naših zaveznikov," je dejal Stoltenberg.
17.10 - Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino, je danes sporočilo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je odločalo glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Sodniki so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile.
16.45 - Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem za rusko tiskovno agencijo RIA dejal, da je še prezgodaj, da bi razkrili podrobnosti morebitnega dogovora med Moskov in Kijevom.
16.20 - Časnik Financial Times poroča o novih podrobnostih o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino. Načrt, o katerem se pogajajo, naj bi vključeval prekinitev ognja in umik ruske vojske, ukrajinsko razglasitev nevtralnosti, pri čemer na svoji zemlji ne bi smela gostiti tujih sil oziroma imeti tujih vojaških oporišč. Najbolj problematični naj bi bili vprašanji, povezani s priznanjem krimskega polotoka ter statusom samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk v regiji Donbas.
15.40 - Ruski predsednik Putin je danes ocenil, da ruska vojaška operacija v Ukrajini poteka uspešno in v skladu z načrti. Zatrdil je tudi, da Rusija nima namena zasesti Ukrajine. Dejal je, da so onemogočili načrte ukrajinskih oblasti, ki so po njegovih besedah nameravale sprožiti vojno, k temu pa so jih spodbujali na Zahodu. Odnos Zahoda, ki je proti Rusiji uvedel številne sankcije, je primerjal s pogromi. "Maske spodobnosti na Zahodu so padle in začel se je obnašati ogabno. Kažejo se vzporednice s protisemitskimi pogromi," je dejal.
Putin je znova ponovil mantro, ki so jo Rusi začeli oglaševati, ko jim ni uspelo hitro zavzetje Kijeva in strmoglavljenje ukrajinske vlade, da so namreč v Ukrajini ob podpori ZDA razvijali biološko orožje ter izvajali poskuse s koronavirusi, antraksom, kolero in drugimi nevarnimi boleznimi. Ukrajina je bila, kot je dejal, tudi blizu razvoja jedrskega orožja, s katerim bi napadla Rusijo. Za kaj takega znova ni ponudil nobenega dokaza.
15.15 - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil dvom glede možnosti srečanja med ruskim predsednikom Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Poudaril je, da bi takšno srečanje bilo mogoče le, če bi bil cilj zapečatiti konkretne dogovore med državama.
14.30 - Ukrajinski predsednik Zelenski je v ameriškem kongresu ZDA zaprosil za izdatnejšo vojaško pomoč in dodatne sankcije zoper Rusijo. V čustvenem nagovoru prek videoklica je ameriškega predsednika Bidena pozval, naj bo »voditelj sveta« in če je »voditelj sveta, to pomeni, da je tudi voditelj miru«.
14.20 - Ruski izstrelek je v jutranjih urah priletel v bližino skupine ljudi, ki so v Černigovu v vrsti čakali na kruh. Po poročanju lokalnih novinarjev je umrlo najmanj 10 ljudi. Navedbe niso preverjene.
13.50 - Po besedah britanskega premierja Borisa Johnsona se Ukrajina še lep čas ne bo pridružila zvezi Nato. Ob tem je še poudaril, da gre za odločitev predsednika države.
13.10 - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski bo prek spleta nagovoril ameriški kongres. Z ameriškimi senatorji je sicer govoril že pred nekaj tedni, ko zaprosil za lovska letala in prepoved preletov nad Ukrajino.
12.00 - Ameriški predsednik Joe Biden naj bi Ukrajini namenil dodatnih 800 milijonov ameriških dolarjev.
11.15 - Sergej Nariškin, vodja ruske zunanje obveščevalne službe, je danes oznanil, da se bo o usodi Rusije odločalo v prihodnjih dneh. Nariškin se je pred omizjem v Moskvi osredotočil na pomembnost suverenosti, ki da je jamstvo za blaginjo in dostojanstvo njihovih otrok. "V takih zadevah se Rusija ni nikoli in se tudi ne bo umaknila, ker drugače ne bo več Rusija," je še povedal zbranim delegatom.
10.35 - Premierji Slovenije, Poljske in Češke, Janez Janša, Mateusz Morawiecki in Petr Fiala so danes varno prispeli iz Kijeva na Poljsko.
10.30 Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je o mirovnih pogajanjih z Ukrajino dejal, da so naporna, a da je "upanje za kompromis".
10.10 – Ukrajinska vojska je sporočila, da so ubili še četrtega ruskega generala. To naj bi bil dokaz, da so ruski poveljniki vedno bolj prisiljeni, da vodijo s fronte. Generalmajor Oleg Mitjajev naj bi umrl med spopadi na obronkih Mariupolja. Rusi njegove smrti še niso potrdili.
9.20 - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je višje ruske uradnike in medijske osebnosti pozval, naj protestno odstopijo.
9.15 - Po besedah britanske zunanje ministrice Liz Truss ruski predsednik Vladimir Putin zatega k vedno bolj "ekstremnim metodam in arzenalu". Ali bo Kijev padel, ne ve. Je pa dodala, da nihče ni pričakoval, da bo invazija za Rusijo šla tako slabo.
9.00 - Rusi si za tarče v Zaporožju izbirajo "civilno infrastrukturo".
7.45 - Ukrajinska vojska je sporočila, da so njene sile zadale hude udarce. Tako naj bi ukrajinske zračne enote uničile tri ruska bojna letala, helikopter in tri drone. Sklatili naj bi tudi dva izstrelka. Dodali so še, da je rusko napredovanje kljub izdatnemu bombardiranju na več frontah zaustavljeno.
7.30 - Na družabnih omrežjih poročajo o eksplozijah v Odesi in Zaporožju na jugu Ukrajine.
5.10 - V več ukrajinskih mestih so se oglasile zračne sire, ki napovedujejo napade. Kijev ni bil delež večjih napadov; Rusi Mariupol še vedno obstreljujejo z vzhoda in zahoda; ruskim silam, ki oblegajo Harkov, primanjkuje municije; čeprav so tako včeraj zatrdili, Rusi še nimajo Hersona; Odesa ostaja nedotaknjena – Rusi odlašajo z napadom z morja, dokler nimajo tam kopenskih čet.
5.00 - Ukrajinski premier Denis Šmihal je sporočil, da je Ukrajina od začetka ruske invazije utrpela za več kot pol milijarde ameriških dolarjev škode. Kot je dejal, bodo vztrajali pri tem, da bo po vojni Rusija plačala obnovitev Ukrajine. Kako bodo to dosegli, ni pojasnil. Omenil je le, da bi lahko zasegli rusko lastnino v tujini.
4.15 - Ameriški senat je po glasovanju ruskega predsednika Vladimirja Putina razglasil za vojnega zločinca.
4.00 - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je prepričan, da se bo svobodna Ukrajina obdržala dlje kot pa ruski predsednik Vladimir Putin.
--------------------------------------------------------------------------------------
Kaj se je dogajalo?
Ukrajinsko-ruski pogovori so sicer zelo težavni in polni protislovij, a svetovalec ukrajinskega predsednika Igor Žovkva je v torek zvečer dejal, da so postali bolj konstruktivni. Izrazil je previden optimizem a dodal, da lahko preboj dosežeta le predsednika obeh držav.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v video nagovoru na Facebooku dejal nekaj podobnega, ko je poudaril, da mirovna pogajanja z Rusijo začenja zveneti bolj realistično, a da je še potreben čas, da bi prišlo do preboja. Dodal je še, da bodo morali za zmago na Rusijo pomagati vsi ukrajinski državljani.
Z Zelenskim so se srečali premierji Slovenije Janez Janša, Poljske Mateusz Morawiecki in Češke Petr Fiala.
"Vaš obisk v Kijevu v tem težkem času za Ukrajino je močan znak podpore. To resnično zelo cenimo," je dejal Zelenski na srečanju, ki se ga je udeležil tudi ukrajinski premier Denis Šmihal.
Na novinarski konferenci po srečanju, ki so jo prenašali po Twitterju, so trije premierji poudarili, da so prišli izrazit podporo Ukrajini v boju za svobodo in demokracijo.
"Tu smo zato, da izrazimo občudovanje vašemu boju, s katerim uničujete mit o neuničljivi Rusiji," je med drugim dejal Janša. Kot je dodal, ne branijo samo svoje domovine, ampak tudi temeljne evropske vrednote. "Vse delamo, kar je v naši moči, da bi vam pomagali," je dejal in dodal, da se zavedajo, da Ukrajina trenutno najbolj potrebuje pomoč v orožju.
"Želimo vam prenesti tudi enotnost EU v podpori vašemu boju in vaši suverenosti (...) Tu smo tudi zato, da vam sporočimo, da bodite pogumni, Ukrajina je evropska država in storili bomo vse, kar je v naši moči, da bi postala tudi članica EU. Podpiramo status kandidatke za EU," je še povedal Janša.
Slovenski premier meni, da je trenutno prav Ukrajina država, ki najbolj brani evropske vrednote. Ukrajincem je še sporočil, da se je v državah EU "občutno spremenilo ozračje in na stotisoče ljudi na ulicah vas po evropskih prestolnicah podpira".
V delegaciji je poleg treh premierjev tudi podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski, ki je na novinarski konferenci menil, da bi morali v Ukrajino napotiti mednarodno mirovno misijo. "Menim, da je nujna mirovna misija veze Nato ali morda neke širše mednarodne strukture, ki bo lahko delovala na ukrajinskem ozemlju," je dejal Kaczynski.
Je pa Zelenski včeraj priznal, da se Ukrajina očitno ne bo mogla včlaniti v zvezo Nato. Kot je dodal, je zadovoljen, da začenjajo Ukrajinci razumeti, da se lahko zanesejo zgolj sami nase. Spomnil je, da so v preteklih letih večkrat slišali, da so vrata Nata odprta, a tudi, da Ukrajina ne more vstopiti. "To je resnica in treba jo je sprejeti," je menil.
Trije premierji so prvi tuji voditelji, ki bodo po začetku ruske invazije obiskali ukrajinsko prestolnico. Janša je pred prihodom sporočil, da želijo z obiskom prinesti Ukrajini sporočilo, da je evropska država in da bo kmalu na poti v EU. Ob tem se je zahvalil Ukrajini, ker brani Evropo in temeljne evropske vrednote. "Vaš boj je naš boj in skupaj bomo zmagali," je tvitnil s poti v Kijev.
"Obisk je organiziran po posvetovanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen," so ob novici o obisku sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade.
V Bruslju so potrdili, da sta bila predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije ob robu neformalnega vrha EU konec prejšnjega tedna v Versaillesu seznanjena z namero trojice premierjev, da obiščejo Kijev, nato pa so ju v ponedeljek zvečer iz Varšave obvestili, da je obisk potrjen. Neuradno so sicer v Bruslju pojasnili, da premierji nimajo mandata Evropskega sveta.
Z obiskom so bili seznanjeni tudi mednarodni akterji, kot so Združeni narodi, zveza Nato in ZDA. "Pomembno je, da na vseh ravneh in v različnih formatih sodelujemo in se srečujemo z ukrajinskim političnim vodstvom," je na novinarsko vprašanje glede obiska treh premierjev povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Slovenski obrambni minister Matej Tonin je v izjavi za ameriško televizijo CNN o obisku premierjev v Kijevu dejal, da je šlo za najtrdnejše sporočilo Ukrajini, ki ga lahko da Evropa. Voditeljica CNN je menila, da gre za izjemno pogumno in tvegano pot. "Pomembno je, da pokažemo solidarnost z Ukrajinci, da niso sami, da ni samo vojaška pomoč, pomoč v materialih in besedah, ampak so tam fizično in izkazujejo pravo podporo Ukrajini," je dejal Tonin.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
