21.40 - Na sestanku med zunanjima ministroma Rusije in Ukrajine v Turčiji bo sodeloval tudi vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA Rafael Grossi. "Upam, da bomo na sestankih dosegli napredek na področju zagotavljanja varnosti ukrajinskih jedrskih ustanov. Ukrepati moramo zdaj!" je zapisal na Twitterju. V Turčijo bo Grossi odpotoval jutri.
21.20 - V turško mesto Antalya je prispel ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Antalyi se bo sestal z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo. Po pričetku ruske invazije na Ukrajino pred dvema tednoma bo to prvi sestanek pomembnejših politikov obeh držav.
20.00 - Po vzpostavitvi humanitarnih koridorjev iz več ukrajinskih mest so danes uspešno evakuirali 40 tisoč civilistov. Težave je povzročala predvsem evakuacija iz mest v bližini Kijeva ter iz Harkova in Mariupola. "Skušali smo evakuirati 100 tisoč ljudi, a nam ni uspelo," je dejal ukrajinski pogajalec.
19.30 - Po poročanju britanskega obrambnega ministrstva naj bi Rusija priznala, da v Ukrajini uporablja termobarično orožje oziroma vakuumske bombe. Termobarično orožje ob izstrelitvi v zrak izpusti veliko količino goriva, ki ob stiku s kisikom v okolici ustvari veliko eksplozijo. Uporaba termobaričnega orožja ni prepovedana, v kolikor se ga uporablja zgolj za napade na vojaške tarče, medtem ko ženevska konvencija prepoveduje njegovo uporabo na območjih s civilisti.
19.10 - Svetovna zdravstvena organizacija WHO je do sedaj potrdila že 18 napadov na zdravstvene ustanove, zdravstvene delavce in reševalna vozila. V napadih je do sedaj življenje izgubilo 10 ljudi, 16 pa jih je bilo poškodovanih.
18.05 - Po prvih podatkih je bilo v napadu na bolnišnico v Mariupolu poškodovanih vsaj 17 ljudi. Med njimi naj bi bile porodnice, sporočajo lokalni oblastniki.
16.50 - Ukrajinski predsednik Zelenski je na Twitterju zapisal, da so pod ruševinami bolnišnice, zadete v Mariupolu, ujeti otroci. Lokalni oblastniki v mestu so že pred tem zapisali, da je razsežnost škode na bolnišnici ogromna, da je bilo krilo bolnišnice, kjer so se zdravili otroci, popolnoma uničeno, da pa še zbirajo informacije o smrtnih žrtvah in poškodovanih.
16.35 - V Mariupolu naj bi ruski izstrelki zadeli pediatrični in porodniški oddelek bolnišnice v kraju.
16.25 - Rusko obrambno ministrstvo je priznalo, da se v Ukrajini borijo tudi rezervisti ali naborniki. Putin je še včeraj zatrjeval, da se v Ukrajini borijo zgolj profesionalni vojaki in da tam ni ruskih nabornikov ali rezervistov. Rusko obrambno ministrstvo je danes v izjavi za javnost dejalo, da so že vse nabornike umaknili iz Ukrajine in da je za njihovo udeležbo v vojni kriva napaka.
16.10 - S terena prihajajo mešana poročila o uspešnosti evakuacije iz bojnih žarišč po Ukrajini. Evakuacija iz Irpina v Kijev naj bi potekala dobro, medtem ko so drugi obtičali v Buči, kjer naj bi bil izhod onemogočen 50 avtobusom s civilisti. Prav tako naj bi do obstreljevanja ponovno prihajalo vzdolž evakuacijske trase v Mariupolu. Prekinitev ognja je bila dogovorjena še za Černikiv, Sumi, Harkov in Kijev.
15.55 - Nemški kancler Olaf Scholz je izključil možnost, da bi Nemčija Ukrajini pošiljala vojaška letala. "Zagotovili smo obrambne materiale vseh vrst in ... poslali orožje, je pa res, da moramo previdno razmišljati o konkretnih potezah, in vojaška letala niso med njimi," je na novinarski konferenci dejal Scholz.
15.10 - Ukrajinske in ruske oblasti so se danes uspele dogovoriti za vzpostavitev šestih humanitarnih koridorjev, na območju katerih naj bi 12 ur veljala prekinitev ognja. Kot poroča BBC, naj bi evakuacija civilistov v Sumiju na severovzhodu države potekala uspešno. Enako naj bi veljalo v primeru Enerhodarja na jugu države. Drugače naj bi bilo v mestu Izjum na vzhodu, kjer oblasti trdijo, da je evakuacija zaradi ruskega obstreljevanja nemogoča. Težave z evakuacijo naj bi imeli tudi na območju obleganega Mariupola.
14.40 - Na Maidanu, osrednjem trgu v Kijevu, ki se mu že dneve približujejo ruske sile, je danes za narodno zavest poskrbel kijevski simfonični orkester, ki je poleg drugih skladb zaigral tudi ukrajinsko himno.
14.05 - Več kot 400.000 ljudi je s strani ruskih sil zajetih v obleganem ukrajinskem mestu Mariupol. Rusi blokirajo humanitarno pomoč in evakuacijsko pot, je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
12.45 - Rusko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da pogajanja s Kijevom o rešitvi konflikta napredujejo. Poudarili so, da cilj ruske vojske ni zamenjati ukrajinskega vodstva.
12.40 - Ukrajinski predsednik Zelenski je danes ruske vojake pozval, naj se predajo, dokler se še lahko. Ukrajina se namreč ne bo predala, kar so po njegovih besedah dokazali že v tem dvotedenskem odporu.
12.20 - Kremelj je danes posvaril, da lahko poljska ponudba vojaških letal za Ukrajino vodi v nevaren scenarij. To je zelo nezaželeno, je ocenil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozval Zahod, naj jim nujno čim prej pošljejo letala.
12.00 - Po podatkih ukrajinske vojske je v minulih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini. Vlada v Kijevu pričakuje še številne tujce, ki bi lahko oblikovali tako imenovano mednarodno legijo. Kijev ob tem zatrjuje, da je v spopadih umrlo že več kot 12.000 ruskih vojakov.
11.50 - Najnovejše sankcije EU naj bi po poročanju tiskovne agencije Reuters vključevale prepovedi potovanja in zamrznitve premoženja za približno 100 ruskih državljanov, tako ali drugače povezanih z rusko vlado. Nove sankcije naj bi vključevale tudi izključitev treh beloruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift. Poleg tega dogovor po navedbah francoskega predsedstva Sveta EU vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katera velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor.
11.20 - Iz Kremlja so danes sporočili, da invazija na Ukrajino poteka "v skladu z načrti." Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je namreč dejala, da si želijo cilje doseči prek mirovnih pogajanj ter da ne želijo strmoglaviti ukrajinske vlade, temveč to, da bi Ukrajina postala nevtralna država.
11.10 - Države članice EU so dosegle soglasje o novem svežnju sankcij zoper Rusijo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters bodo sankcije uperjene zoper ruske voditelje in oligarhe, uradno pa jih bodo potrdili na vrhu EU v četrtek in petek v Versaillesu.
10.30 - Ukrajina bo skušala civiliste evakuirati s pomočjo šestih humanitarnih koridorjev. Končne destinacije niso znane.
10.20 - Ukrajinska vlada je po poročanju tiskovne agencije Reuters danes prepovedala izvoz rži, ječmena, ajde, prosa, sladkorja, soli in mesa. Ukrep naj bi veljal do konca leta.
10.10 - Poljske oblasti so sporočile, da so svoja letala MiG-29 pripravljeni dobaviti Ukrajini, a le, če bo to storjeno v okviru zveze Nato. V ZDA so namreč danes zavrnili možnost, da bi ta letala iz ameriške baze v Nemčiji poslali v Ukrajino.
10.00 - Sumi so danes po vzpostavitvi humanitarnega koridorja z avtomobili začeli zapuščati prvi civilisti, je potrdil župan tega mesta na severovzhodu Ukrajine Oleksandr Lisenko. Že naj bi uspeli uspešno evakuirati približno 7000 ljudi.
9.20 - Kot je danes pojasnila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, je Rusija soglašala z 12-urno prekinitvijo ognja na območju humanitarnih koridorjev. Danes naj bi med 9. in 21. uro po lokalnem času tako poskušali vzpostaviti šest koridorjev.
8.40 - Ukrajinske zračne sile v boju z ruskimi beležijo "precejšen uspeh," poroča britansko ministrstvo za obrambo. Rusija po njihovih navedbah ne nadzira zračnega prostora nad Ukrajino. Ruska vojska pa naj bi še naprej močno obstreljevala mesta Harkov, Černigov, Sumi in Mariupol, pri čemer naj bi še naprej le s težavo napredovala proti Kijevu.
8.20 - V ruskem napadu na Sumi v noči na torek je umrlo 22 ljudi, vključno s tremi otroki. Lokalni guverner Dmitro Živitski je dogodek opisal kot "množični umor." Po njegovih navedbah je bilo v treh bombnih napadih popolnoma uničenih šest hiš, še 20 pa jih je bilo poškodovanih. V samo eni od hiš je umrlo devet oseb.
7.50 - Združene države Amerike so zavrnile ponudbe Poljske, da bi svoja lovska letala mig-29, ki so sovjetske izdelave, iz ameriške baze v Nemčiji poslali v Ukrajino. Ideja je, kot so sporočili iz Pentagona, za Nato zelo zaskrbljujoča. Boljša ideja bi bila, da ukrajinski piloti prestopijo mejo s Poljsko in v Ukrajino poletijo od tam.
7.20 - Ukrajinska vojska je sporočila, da njene sile, ki ščitijo Kijev, še naprej uspešno odbijajo ruske napade.
7.00 - Sergej Lavrov in Dmitro Kuleba, eden ruski, drugi pa ukrajinski minister za zunanje zadeve, se bosta sestala v Turčiji, je potrdilo rusko ministrstvo za zunanje zadeve. To bo za ministra prvo srečanje po začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Ministra se bosta sestala ob robu mednarodnega diplomatskega foruma v Antalyji, kar je predlagal turški minister za zunanje zadeve Mevlut Cavusoglu. Forum se bo odvil 11. marca, ministra naj bi se srečala dan prej, torej jutri.
6.10 - Moskva je oznanila, da bodo ruske sile ob 10. uri po lokalnem času prenehale z ognjem in tako zagotovile koridorje za ljudi. Civilisti se bodo lahko evakuirali iz Kijeva in štirih drugih mest. To je že tretja prekinitev ognja, večina pa jih je bila neuspešnih.
5.45 - V več ukrajinskih mestih so bile slišane zračne sirene, ki opozarjajo pred potencialnimi zračnimi napadi.
5.40 - Po oceni neprofitne organizacije Save The Children je med dvema milijonoma beguncev iz Ukrajine približno 800.000 otrok. Številni od njih so se na pot podali sami.
---------------------------------------------------------------------------------------
Kaj se je dogajalo?
V Ukrajini so ponoči novi ruski letalski napadi znova terjali civilne žrtve. Nedaleč od mesta Žitomir so po navedbah ukrajinskih oblasti umrli trije odrasli in dva otroka, tudi v bližini Sumija je umrl najmanj en civilist. Je pa iz Sumija po humanitarnem koridorju v zadnjem dnevu zbežalo več tisoč civilistov.
Iz kraja Malin na širšem območju mesta Žitomir je bomba uničila sedem hiš, pri tem pa so umrli trije odrasli in dva otroka, je sporočila ukrajinska civilna zaščita.
V kraju Ohtirka pri Sumiju je umrl najmanj en človek, 14 jih je bilo ranjenih. Ruska vojska je po navedbah predstavnika tamkajšnjih oblasti Dmitra Šivickija dve uri obstreljevala civilno infrastrukturo. Navedb ni možno neodvisno potrditi.
Je pa iz Sumija v torek po humanitarnem koridorju, o katerem so se dogovorili z ruskimi silami, zbežalo okoli 5000 Ukrajincev in 1700 tujih študentov, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Poti so med drugim vodile v mesto Poltava v središču države, Lvov na zahodu in države EU, je poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian.
V bližini mesta Harkov sta umrla dva človeka, med njima sedemletnik, ko je po navedbah tamkajšnje civilne zaščite raketa zadela stanovanjsko stavbo. Od začetka ruske invazije je na območju Harkova po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo 170 civilistov, od tega pet otrok. Rusija sicer vztraja, da njihove sile ne napadajo civilistov.
Ukrajinci še naprej ne popuščajo pri obrambi svoje države pred ruskimi silami. Da se država ne bo predala, je v torek poudarila tudi prva dama Olena Zelenska. Ukrajina si želi mir, je zapisala v odprtem pismu. "Ukrajina ga bo branila in se nikoli predala," je dodala.
"Zaprite nebo in na kopnem bomo uspeli sami," je posredno ponovila zahtevo svojega soproga Volodimirja Zelenskega glede uvedbe območja prepovedi preletov nad Ukrajino.
Prepričana je, da ruska invazija predstavlja umor mirnih ljudi. Dodala je, da če ruski predsednik Vladimir Putin ne bo ustavljen, ne bo noben kraj več varen. "To je vojna v Evropi in na mejah EU," je poudarila.
Nadaljevanje pogovorov
Podpredsednica ZDA Kamala Harris bo danes začela obisk na Poljskem in v Romuniji ter tako izrazila podporo zaveznicam z vzhodnega krila Nata v času ruske agresije na Ukrajino.
Evropske prestolnice v luči ruske invazije obiskuje tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki se bo danes v Berlinu sestal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. V Nemčiji bo tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.
Dogajanje v Ukrajini pa močno zaznamuje tudi razprave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Danes bodo evropski poslanci z estonsko premierko Kajo Kallas razpravljali o vlogi EU v spreminjajočem se svetu ter o evropski varnosti v luči ruskega napada na Ukrajino.
Spopadom v Ukrajini medtem še ni videti konca. Po treh krogih pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo se je v torek vendarle začela evakuacija civilistov iz nekaterih ukrajinskih mest, ki jih oblegajo ruske sile.
Rusko obrambno ministrstvo je prekinitev ognja napovedalo tudi za danes ob 10. uri po moskovskem času (8. uri po srednjeevropskem) in vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz mest Kijev, Černigiv, Sumi, Harkov in Mariupolj.
Rusija opozarja, da bo imel ameriški embargo na nafto globalne posledice
Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je v torek kritiziralo prepoved uvoza ruskih energentov v ZDA, ki jo je zaradi napada na Ukrajino uvedel predsednik Joe Biden in sporočilo, da bo imel ta ukrep globalne posledice.
"Ameriške sankcije so že zdavnaj prekoračile vse politične in ekonomske razumne meje. Kot ponavadi ZDA niso pomislile, da so omejitve vedno meč z dvojnim rezilom," je sporočilo rusko veleposlaništvo in dodalo, da bo zavrnitev ruskih virov povzročila bistvena nihanja na globalnih energetskih trgih in negativno vplivala na podjetja in potrošnike na prvem mestu v ZDA.
Cene nafte so rasle še pred rusko invazijo na Ukrajino, po ameriškem embargu pa so se še bolj povišale. Sod nafte brent se je v torek podražil za 8,21 dolarja na 131,41 dolarja, sod zahodno-teksaške ameriške nafte pa se je podražil za 7,91 dolarja na 127,21 dolarja.
Evropske države, ki so bolj odvisne od ruskih energentov kot ZDA se ukrepu Washingtona razen Velike Britanije niso pridružile, vendar pa poudarjajo nujo za hitro zmanjšanje odvisnosti od Rusije. "Putinova vojna v Ukrajini poudarja nujnost pospeševanja naše tranzicije v čisto energijo," je sporočil podpredsednik Evropske komisije zadolžen za okolje Frans Timmermans.
Vmes pa lahko EU skuša izpad ruskega plina nadomestiti v ZDA, Katarju, Azerbajdžanu, Alžiriji in Norveški. Potekajo tudi pogovori z Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko in Indijo, da preusmerijo presežke, če jih imajo, v Evropo.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
