Pred bankomati v Moskvi in drugod po Rusiji se že več dni nabirajo dolge vrste ljudi, ki skušajo čimprej priti do svojega premoženja ter ga po možnosti pretvoriti v tuje valute, preden vrednost rublja še bolj pade. Ruski rubelj je v zadnjih dneh na rekordnem dnu, padel je za več kot 30 odstotkov. Če so Rusi še nekaj dni pred invazijo na Ukrajino lahko za en evro zamenjali 90 rubljev, pa so danes morali za en evro odšteti že skoraj 130 rubljev. Prav tako so v Rusiji poskočile obrestne mere, ki so se v dneh po začetku ruskega napada na Ukrajino zvišale vsaj za dvakrat ter dosegle kar 20 odstotkov.
Zahod vrši ekonomske sankcije nad Rusijo. Obeta se izločitev ruskih bank iz finančno-bančniškega sistema SWIFT, države od ZDA do Evropske unije pa so zamrznile sredstva tako ruskih politikov kot podjetnikov.
Evropska unija je v okviru ekonomskih sankcij proti Rusiji iz bančnega sistema SWIFT izključila sedem ruskih bank. Med njimi je ruska druga največja banka VTB, Banka Otrkitie, Novikombank, Promsvijazbank, Banka Rossija, Sovcombank in VEB. Največje ruske državne posojilodajalke Sberbank ni med sankcioniranimi.
Vrste pred bankomati v Moskvi so le ena od posledic ekonomskih sankcij v Rusiji. Ljudje poročajo o tem, da ne morejo več uporabljati svojih bančnih kartic. Ameriški podjetji kreditnih kartic Visa in Mastercard sta včeraj, sledeč sankcijam ZDA, omejila dostop do svojih storitev več ruskim finančnim ustanovam, s tem pa tudi ruskim državljanom. Sodeč po zapisih mnogih na Twitterju naj bi številni Rusi že bežali iz države, med njimi predvsem podjetniki, a tudi navadni državljani. Glavna ciljna država naj bi bila v tem trenutku Armenija, med pribežališči, vsaj za luksuzne jahte bogatašev, pa se je znašla tudi Črna gora.
Na družbenih omrežjih se že širijo objave, ki ruskim, beloruskim in ukrajinskim podjetnikom, željnim prihoda v Armenijo, svetujejo, kam naj se s svojimi podjetniškimi željami obrnejo. Obstajali naj bi že dve večji skupini za izmenjavo sporočil, v katerih naj bi tako armenska lokalna oblast kot vlada podjetnikom pomagali z namestitvijo v Armeniji.
Putin s posebnimi ukrepi skuša zamejiti odtok sredstev v tujih valutah iz države
Ruska centralna banka ima sicer rezerve v tujih valutah v vrednosti vsaj 600 milijard evrov, ki jih je nabirala kar nekaj let.
Kljub tej prednosti so ruskega predsednika Vladimirja Putina verjetno ekonomske sankcije vsaj malo zaskrbele. Včeraj se je sestal z več kot 30 ruskimi podjetniki in jih soočil s kruto realnostjo. Stvari so, take kot so. 500 najbogatejših Rusov ima v lasti kar 40 odstotkov skupnega ruskega premoženja, s čimer se v razmerju do premoženja ostalih ruskih državljanov uvrščajo v svetovni vrh. A kot opozarja Financial Times in kot je včeraj v intervjuju za ameriško medijsko hišo poudaril tudi eden od najbogatejših Rusov Mikhail Fridman, finančne elite v Rusiji nimajo pretirane politične moči. Ali pa to trdijo, da se izognejo odgovornosti. Fridman je v včerajšnjem intervjuju razložil, da sicer nasprotuje vojni, da pa ne bo poimensko okrivil Putina, ker to ne bi imelo nikakršnih političnih posledic, bi pa imelo gospodarske posledice za njegove zaposlene (in zanj).
Ukrepi za gospodarstvo, ki jih je včeraj sprejel Putin, med najbolj vidnimi posledicami uvajajo prepoved prenosa premoženja v tujih valutah v vrednosti več kot 10 tisoč dolarjev ven iz Rusije. Prepoved v veljavo stopa z drugim marcem, torej danes. Ruska izvozna podjetja so od 28. februarja prav tako obvezana prodati 80 odstotkov tujih valut, ki so jih pridobili s trgovanjem v tujini. Ruskim državljanom bo onemogočeno premoženje v tujih valutah polagati na račune in v depozite tujih bank. Prav tako ne bodo smeli posojati sredstev tujcem in tujim podjetjem v tujih valutah.
Ruski bogataši rešujejo svoje luksuzne jahte pred sankcijami, tudi z begom v Črno goro
Medtem ko se v Moskvi tako običajni državljani kot bogataši soočajo z vse večjimi finančnimi izzivi in se nad večino ruskih bogatašev vrstijo pritiski iz ZDA, Združenega kraljestva, Evropske unije in drugod, pa nekateri premožni Rusi v zadnjih poskusih svoje bogastvo rešujejo pred sankcijami.
Portal Balkan Insight poroča, da so v pristanišču v črnogorskem mestu Tivat včeraj opazili 70 metrov dolgo jahto z imenom Galactica Super Nova, ki si jo lasti Vagit Alekperov. Slednji je izvršni direktor in predsednik odbora ruskega energetskega velikana Lukoil. Alekperov si prav tako lasti 20-odstotni delež v Lukoilu in 36,8-odstotni delež v nogometnem klubu Spartak Moskva.
70-metrska luksuzna jahta Alekperova je v Tivat iz Barcelone priplula včeraj, poroča Balkan Insight. Ladja pluje pod zastavo Kajmanskih otokov.
Energetskega velikana Lukoil Evropska unija zaenkrat še ni sankcionirala, a glede na pomen podjetja za rusko gospodarstvo bodo sankcije verjetno sledile kmalu. Lukoil so ZDA sankcionirale že leta 2014. Pod ameriškimi sankcijami pa se je znašel tudi Alekperov sam. Alekperov se je 24. februarja, malo po ruskem napadu na Ukrajino, udeležil izrednega sestanka ruskih podjetnikov s Putinom.
Črnogorska nevladna organizacija MANS, ki opozarja predvsem na korupcijo, je v torkovi izjavi za javnost, malo pred napovedanim prihodom Alekperove jahte, črnogorsko vlado pozvalo, naj prepreči, da bi "Črna gora postala skrivališče lastnine ruskih oligarhov." Dodali so, da nedavni dogodki kažejo, da je Črna gora kljub obsodbi ruske invazije na Ukrajino "še vedno priročno skrivališče za ruske oligarhe in njihovo lastnino, ki bi lahko bila podvržena mednarodnim sankcijam." Izjavo za javnost so v MANS zaključili s pozivom črnogorski vladi, "da uporabi vsa pravna sredstva, ki bi državnim institucijam omogočili, da pravočasno in učinkovito udejanjijo svojo posvečenost politikam Evropske unije glede dogajanja v Ukrajini."
Črna gora zaprla zračni prostor za ruska letala
V ponedeljek je črnogorsko zunanje ministrstvo naznanilo, da Črna gora sledi smernicam Evropske unije na področju sankcij proti Rusiji in jih podpira. Ruskim letalom je država že prepovedala vstop v njen zračni prostor, glede pristanišč pa odločitve še ni sprejela.
