Ob prihodu na mejni prehod Medyka, kjer je Poljska za Ukrajinke in Ukrajince uredila enega (od skupno devetih) sprejemnih centrov, sva se s fotografom spraševala prav to – kako nagovoriti človeka, ki je z rusko invazijo izgubil dom, ob tem pa na vojnem območju pustil svoje bližnje?
Iz Ukrajine je v prvih šestih dneh vojne pobegnilo na varno v sosednje države okoli 700 tisoč ljudi, Združeni narodi ocenjujejo, da bi jih lahko bilo kmalu pet milijonov. Najbolj obremenjena je Poljska, glavna vstopna točka pa mejni prehod Medyka. Prihajajo dan in noč, z bolečino v očeh.
Na vprašanje, kako dolgo že potujejo, so odgovarjali s kratkimi "dva dni", "tri dni", "štiri dni"
Po 16-urni vožnji do poljsko-ukrajinske meje sva s fotoreporterjem prispela na mejni prehod Medyka. Pot do meje sicer pelje po ostrih ovinkih, temperature pa so pod ničlo. Čeprav je bilo že krepko čez 20. uro, se prihodi ljudi, o katerih svetovni mediji poročajo ves dan, niso končali. Nasprotno. Čez mejo so počasi stopale pretežno ženske in otroci. Vidno utrujeni, negotovi, prestrašeni in zaskrbljeni. Na vprašanje, kako dolgo že potujejo, so odgovarjali s kratkimi "dva dni", "tri dni", "štiri dni". Odgovarjali pa so tudi s popolno tišino, saj vprašanj, ki so v vojnem času tako banalna, enostavno ne želijo komentirati. Doma so pustili svoje bližnje, predvsem partnerje, brate in očete. Za ženske in otroke je Poljska prva varna država, v katero se lahko zatečejo, moškim pa je vstop onemogočen, saj se morajo v skladu z navodili države Ukrajine boriti za svojo domovino.
In čeprav se v medijih pojavljajo tudi številna problematiziranja tega, da doslej na Poljskem za begunce ni bilo poskrbljeno oziroma da se jih je odvračalo, je treba ob krizi, ki je tudi skupno evropska, zapisati, da so se Poljaki na prihod ljudi iz Ukrajine dobro pripravili. Sprejemni center Medyka je postavljen v lokalni športni dvorani; v njej so urejena ležišča, osnovne potrebščine pa prinašajo donatorji iz vse Evrope.
Zaradi zelo velike mase ljudi, ki beži, so ceste do mejnega prehoda z ukrajinske strani sicer popolnoma zamašene; veliko ljudi je na ukrajinski strani pustilo svoje avtomobile in proti Poljski, kjer tudi sicer živi številčna ukrajinska skupnost (tu naj bi živelo med enim in dvema milijonoma Ukrajincev, čeprav jih je registriranih le okoli pol milijona), prišlo peš. Sogovorniki, tudi mejni policisti, so nam zaupali, da se je kolona pred mejo vlekla tudi do trideset kilometrov.
Nastanitve zunaj centrov so v obmejnih krajih sicer popolnoma zasičene: hoteli pokajo po šivih, prostor, kjer bi si lahko odpočil, je skoraj nemogoče dobiti. Ljudje se po družbenih omrežjih sicer tudi interno dogovarjajo, kam namestiti pribežnike. Gostijo jih številni domačini v obmejnih krajih in širše na Poljskem, počasi pa prihajajo tudi v Slovenijo.
------------
Dužini iz Ukrajine sta že prispeli v Maribor, nastanili so ju v začasnih bivalnih enotah mariborskega Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada, kjer bodo skušali zagotoviti dodatne namestitve za begunce. Nekaj družin je tudi v Velenju. Minister za obrambo Matej Tonin je ob tem povedal, da so za begunce iz Ukrajine pripravili 300 mest v Logatcu, ministrstvo za delo pa je lociralo 80 različnih mest za otroke, ki bi morda prišli v Slovenijo brez staršev.
