Poročila iz Ukrajine, kjer so ruske sile, po ukazu predsednika Vladimirja Putina, prestopile meje in pričele z invazijo, se spreminjajo iz minute v minuto. Sodeč po posnetkih, ki jih objavljajo prebivalci Ukrajine, so osrednje tarče ruskih napadalcev vojaški cilji, a iz več mest prihajajo potrdila o civilnih žrtvah. Sodeč po vsem, invazija ni omejena samo na sicer nemirni vzhod države, kjer se nahajata separatistični pokrajini Luganska in Donecka, pač naj bi čete vstopile v Ukrajino tudi prek Belorusije. Številni prebivalci Kijeva niso pripravljeni čakati na naslednjo potezo Rusije in so se množično že podali v beg in pri tem ustvarili velike zastoje na izvozih iz mesta.
Nesprejemljiv napad
Nekdanji slovenski zunanji minister Ivo Vajgl je v telefonskem intervjuju za Svet24 priznal, da ga je eskalacija razmer v Ukrajini presenetila, četudi, kot pravi, bi moral, iz svojih let spremljanja konfliktov na območjih nekdanje Sovjetske zveze, vedeti, da vedno obstaja možnost oboroženega konflikta. »Sovjetska zveza še vedno umira na obroke« pravi bivši evropski poslanec, ki poudarja, da gre pri današnji operaciji ruske vojske za absolutno nesprejemljiv in nezakonit napad na suvereno državo.
Napad obsoja tudi Vladimir Prebilič z oddelka za obramboslovje na ljubljanski Fakulteti za varnostne vede. Kot je dejal v telefonskem pogovoru, gre za najbolj grobo kršenje mednarodnega prava. Iz Putinovih javnih nastopov v preteklih dneh Prebilič razbira, da za ruskega predsednika Ukrajina tako rekoč ne obstaja, zaradi česar svari, da gre zelo verjetno za večjo vojaško invazijo, ki ne bo omejena samo na ozemlja ljudskih republik Doneck in Lugansk, ki sta formalno zaprosili za rusko pomoč, potem ko ju je Moskva ta teden prvič formalno priznala. Po Prebiličevem mnenju je Putin z današnjo potezo uničil še tisto malo trhlega zaupanja, ki je obstajalo med Zahodom in Vzhodom, ko je do zadnjega zatrjeval, da se napad na Ukrajino ne bo zgodil. »Obdobje sankcij, ki bi Rusijo prisilile v drugačno ravnanje, je zamujeno.« meni Prebilič, ki poudarja, da je potrebna ostra in enotna reakcija Evropske unije, ki bo Ukrajincem dala vedeti, da niso sami v tem boju. Pri tem neposredni vojaški angažma zahodnih zaveznic ostaja malo verjeten, za pričakovati pa je okrepljeno dobavo orožja z namenom upočasnitve napredovanja ruskih sil, ki pa so vendarle nekajkrat močnejše od ukrajinskih čet.
Prebilič poudarja, da je Zahod, s tem, ko Putina ni resno kaznoval za napad na Gruzijo leta 2008 ali aneksijo Krima šest let pozneje, dal »tihi konsenz« agresivnim potezam Moskve in omogočil, da se odvije scenarij, ki ga spremljajo sedaj. Po njegovih besedah, je Rusija danes pač mnogo bolj stabilna in uveljavljena država, kot pred desetletjem in več. Pri tem je potrebno nadalje poudariti, da Rusija prav tako ni več v enaki meri odvisna od trgovine z Evropo, saj v Rusiji v zadnjih letih gojijo tesne stike z Ljudsko republiko Kitajsko, kamor tudi izvažajo vse več energentov. Strmi padci borznih indeksov in vrednosti rublja so očitno cena, ki jo je ruska vlada pripravljena plačati.
Zgodovinski dejavniki
»Mir je največja vrednota, nič ni hujšega od vojne.«- Ivo Vajgl
Vajgl poudarja, da mora tudi v takšnih okoliščinah diplomacija delovati dalje in iskati rešitve in pot do miru, ki mora biti glavno vodilo. Vajgl se spominja, da je še v času, ko je deloval kot poslanec v Evropskem parlamentu, večkrat kolegom postavil retorično vprašanje ali se zavedajo, da drsimo v novo hladno vojno in ali se zavedajo kako majhen korak je med hladno in pravo vojno.
Putinove izjave, vključno z jutranjim sporočilom za javnost, opravičujejo napad na sosedo z zgodovinskimi dejavniki in nepripravljenostjo Zahoda, da bi ustavil širitev Nata na vzhod. Putin je v spisu za domačo javnost, katere podpora za vojno ostaja zelo vprašljiva, označil ukrajinske oblasti kot naci(onali)stične, pri čemer je spomnil na leto 1941, ko je nemška vojska napadla nepripravljeno Sovjetsko zvezo. Prebilič tovrstne zgodovinske paralele označuje za »čisto zavajanje«, Putinovo logiko pa primerja s tem, kot »da bi se slon bal, da ga bo napadel komar.«
Nova žarišča
Naslednje ure in dnevi bodo dali odgovor kako daleč je pripravljena iti Rusija. V ozračju, kjer so vsi diplomatski napori propadli, je težko predvideti kje se bodo ustavili ruski tanki. Po »optimističnem« scenariju, gre za kratko, a silovito akcijo, ki ima namen uničiti ukrajinske vojaške zmogljivosti ter dokončno z mize umakniti možnost včlanitve Ukrajine v Nato, sicer pa ne more biti izključena niti nasilna menjava oblasti v Kijevu ali prodor vse do Moldavije, ki s tamkajšnjo prorusko separatisčno pokrajino, Pridnestrsko republiko, kot svari Vajgl, lahko predstavlja naslednje žarišče v Evropi.
Putin je v televizijskem nastopu dva dni pred invazijo na Ukrajino gledalcem razkril malo znan podatek, da je nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona vprašal, če bi se lahko Rusija pridružila Natu, a Clinton naj na to ne bi bil pripravljen. Vajgl se spominja teh govoric, ki jih je, kot pravi, takrat doživljal kot »surrealistično idejo, ki pa je odprla možnost za drugačen in bolj prijateljski odnos z Rusijo.«. Dve desetletji pozneje se ta ideja zdi bolj oddaljena kot kadarkoli prej.
