Da sporočila med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in generalnim direktorjem podjetja Pfizer Albertom Bourlo sploh obstajajo, je povedala kar von der Leyen sama, v intervjuju o nabavi cepiv za Evropsko unijo v ameriškem New York Times aprila lani.
Takrat je bolj na hitro razložila, da je bila pri nakupu cepiv ključna "osebna diplomacija" in da si je z Bourlo v kontekstu nabave izmenjala več telefonskih klicev in sporočil.
V intervjuju je von der Leyen sporočila omenila prvič in zadnjič, a na podlagi njene izjave je nemški novinar Alexander Fanta Evropsko komisijo zaprosil za dostop do informacij javnega značaja. Komisija mu je sicer pritrdila na zahtevo, a posredovali so mu zgolj en email, pismo, in sporočilo za javnost, ter dodali, da več gradiv od tega ne posedujejo.
Prav zaradi tega odgovora je sedaj do Komisije in njene predsednice kritična varuhinja človekovih pravic EU Emily O'Reilly, ki je ravnanje Komisije v postopku označila za neustrezno. Naložila jim je, naj poiščejo in posredujejo besedila na podlagi zahteve za dostop do informacij, ki jo je vložil novinar. Rok za odgovor Komisije je varuhinja določila na 26. april 2022.
Varuhinja zahtevo upravičuje z razumevanjem, da tudi besedilna sporočila spadajo med področja uporabe zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov in da sodna praksa EU potrjuje dolžnost institucij unije, da hranijo vso dokumentacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi.
Več kot polovica od 4,2 milijarde odmerkov, ki jih je komisija kupila, je bila od proizvajalcev Pfizer-BioNTech, s čimer sta bili podjetji daleč največja dobavitelja za cepljenje v uniji. Do kakšnih dogovor je prišlo s proizvajalci in za kakšne cene je Unija odkupovala ni jasno, saj se Komisija vztrajno sklicuje na poslovno skrivnost in ne želi razkriti ključnih vidikov svojih pogodb z dobavitelji cepiv, zlasti glede cen.
