Sava

»Bodo na naši zemlji našo identiteto ponujali Madžari? Z ogrskimi salamami in čem podobnim?«

S.R./STA
28. 1. 2022, 12.01
Posodobljeno: 29. 1. 2022, 10.14
Deli članek:

Predstavniki poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB, združeni v Koalicijo ustavnega loka, zaradi dogajanja okoli podjetja Sava zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ.

STA
Koalicija ustavnega loka

Okoli prodaje podjetja Sava, ki je v 43-odstotni lasti ameriškega sklada York, se je v zadnjih tednih dvignilo veliko prahu. Sklad je namreč z madžarskim nepremičninskim skladom Diofa, ki je v lasti enega najbogatejših Madžarov Daniela Jellinekadosegel dogovor o prodaji. Jellinek je del poslovnega omrežja madžarskega premierja Viktorja Orbana, slednji pa je seveda tesen zaveznik slovenskega premierja Janeza Janše.

V vrstah Socialnih demokratov so pred tednom dni dejali, da gre v tem primeru za kapitulacijo slovenskega premierja Janše in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ki da sta »izdala slovenski nacionalni interes.« Pri Socialnih demokratih so se tudi vprašali, ali Janša s tem manevrom »odplačuje dolgove Madžarom s slovenskimi turističnimi biseri?« Kot je poudarila poslanka SD Meira Hot, se »pravljica o gospodarski učinkovitosti te vlade sesuva kot hišica iz kart.« Po njenih navedbah Janševa vlada v dveh letih ni bila sposobna izpeljati ideje o slovenskem turističnem holdingu, Janša in Počivalšek, ki sta »čez noč spremenila ključno strategijo razvoja turizma v Sloveniji,« pa sta na tej točki »kapitulirala« in »izdala slovenski nacionalni interes.«

Prodajo je treba ustaviti

Kot je na današnji skupni novinarski konferenci KUL-a poudarila Hotova, je opozicija z zahtevo za sklic nujne seje vložila tudi predloge nujnih ukrepov za zaščito slovenske turistične infrastrukture, saj v tem primeru ne gre za prodajo zgolj nekega podjetja, temveč celotne panoge in potencialno uničenje pomembnih strateških turističnih lokacij in destinacij v Sloveniji, ki bi jih vlada morala zaščititi. Od vlade obenem pričakujejo, da bo sledila svojim strateškim usmeritvam, pri čemer je Hotova poudarila, da je bil slovenski turistični holding eden ključnih projektov ministra Počivalška. Zdaj se zdi, da so ključni akterji dopustili, da se je država znašla v položaju, ko ji grozi izguba poslovnega deleža v tej strateški družbi.

Hotova je še izpostavila, da gre za prodajo nestrateškim kupcem, zaradi česar grozi izguba v strateškem jedru slovenskega turizma. Namesto da bi na vladi zvonili vsi alarmi, se pristojni po njenih besedah izmikajo odgovorom ali poskušajo svojo odgovornost zamegliti.

V opoziciji so prepričani, da je treba storiti vse, da do te prodaje ne pride, saj bo posledično škodo utrpelo gospodarstvo, izgubljena pa bodo tudi delovna mesta. »Slovenija ni odprta tržnica, slovenski turistični biseri in ljudje ne poceni blago,« je še poudarila Hotova, ki je dodala, da zahtevo vlagajo s pozivom, »da se ta norost nemudoma ustavi.«

Izpostavila je še, da so bili v preteklem tednu priča zgolj izmikanju pristojnega ministra, jasnih odgovorov pa niso dobili. Zdaj jih zahtevajo in ob tem pričakujejo, da bo vlada končno zasledovala slovenski interes, kar pa prodaja vitalnih delov slovenske turistične infrastrukture nedvomno ni. V KUL-u po navedbah Hotove še pričakujejo, da bo vlada »zagotovila hitro konsolidacijo v temeljni slovenski turistični infrastrukturi, kot jo opredeljujeta strategija trajnostnega razvoja slovenskega turizma in strategija upravljanja kapitalskih naložb države.« Predvsem pa pričakujejo, da vlada kot skupščina SDH »nemudoma uveljavi predkupno pravico pri prodaji 43-odstotnega deleža Save ter slovenskemu turizmu omogoči nadaljnji obstoj, ohranitev delovnih mesti in razvoj.«

Madžarski, ne slovenski turistični holding

Po besedah vodje poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića je vlada javnost skoraj dve leti prepričevala, kako pomemben je turizem, zdaj pa je skupaj s SDH »pokazala to, da gre nekaterim posameznikom za čisti biznis in nič drugega«Pojavile so se namreč informacije, da je bil dogovor med SDH in Yorkom za nakup deleža že praktično sklenjen, a do njega nato nepojasnjeno ni prišlo in k Yorku naj bi pristopili omenjeni interesenti. Po nekaterih informacijah naj bi se posel z Yorkom miniralo načrtno.

Glede uveljavitve predkupne pravice za Yorkov delež, ki jo imajo državni lastniki, so bili v SDH v zadnjih dneh v pojasnilih skopi, je pa "prizadevanje", da jo bo SDH izkoristil, napovedal Počivalšek. A časnik Dnevnik je pred dnevi poročal, da bi utegnila država ostati celo brez te pravice, saj je York lastnik deleža prek posebne družbe, sklad pa bi jo lahko prodal kot celoto.

Golubovič omenja tudi pisanje medijev o zanimanju madžarskih vlagateljev za družbo Istrabenz Turizem, ki je v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank, in ocenjuje, da gre očitno za »plačevanje izstavljenih računov«. Boji se, da bi lahko nastal madžarski, ne slovenski turistični holding.

Gre za »identiteto slovenskega človeka«

Vojko Starovič iz SAB ob nekaterih informacijah, da bi lahko SDH in Kad v nadaljevanju prodala še državni delež v Savi, kar omogoča nedavno sprejeti letni načrt upravljanja SDH, ne razume, da se o tem sploh razmišlja. »Se sploh zavedamo, kaj turizem pomeni za Slovenijo?« je poudaril. Po njegovih besedah pomeni prepoznavnost, na tisoče delovnih mest, prodajo doma pridelane hrane in pijače. Gre za »identiteto slovenskega človeka in slovenske zemlje«. »Bodo na naši zemlji našo identiteto ponujali Madžari? Z ogrskimi salamami in čem podobnim?« se je vprašal sprašuje.

V Levici medtem po besedah Mihe Kordiša ne podpirajo niti prvotnega načrta, da se turistična podjetja konsolidira, da bi se jih nato privatiziralo. Turizem je strateška panoga, a delovne razmere v panogi so zelo slabe, veliko je prekarnega dela, turizem pa se zdi prepuščen samemu sebi. S privatiziranimi podjetji se zelo hitro preide v izčrpavanje in hudo obremenjevanje okolja z minimalnimi pozitivnimi učinki za preostanek družbe, poudarja poslanec. Zato bi v Levici pričakovali, da se s to strateško panogo upravlja strateško. To lahko po njihovem prepričanju zagotovita le država in javno upravljanje teh podjetij ob sodelovanju zaposlenih.