V kazahstanski prestolnici Almati in drugod po državi na ulicah aktualni vladi že nekaj dni nasprotujejo protestniki, ki jih je razburilo višanje cen goriva, natančneje utekočinjenega plina. Dobršen del tamkajšnjih državljanov je svoja vozila preuredil na utekočinjeni plin, saj je bil ta nekdaj najcenejši energent v državi. Prvega januarja je v veljavo stopil zakon o deregulaciji cen goriva in cene utekočinjenega plina so skočile v nebo. Vlada je sicer od začetka protestov ponovno uvedla regulacijo cen goriva, a to protestnikov ni pomirilo.
Izredne razmere
Kazahstanski predsednik Kasim-Jokart Tokajev je včeraj uvedel izredne razmere in policijsko uro, a kljub temu so protestniki boj na ulicah nadaljevali. Včeraj so vdrli v urad župana prestolnice Almati, prav tako so prevzeli nadzor nad letališčem. Vdrli in poškodovali so tudi nekatere druge vladne stavbe po Almatiju. Letalski prevozniki so že odpovedali načrtovane lete v in iz prestolnice. Kazahstanska Nacionalna banka je začasno zaprla vse finančne ustanove. Dostop do interneta je po vsej državi izredno omejen, predsednik Tokajev pa je na ulice vpoklical močno oboroženo vojsko.
Med protestniki smrtne žrtve
Kazahstanska policija uradno poroča o vsaj ubitih 20 protestnikih, ki so bili po njihovih besedah "eliminirani" ter o 500 ranjenih civilistih. Med njimi naj bi bilo 130 žensk in starejših.
Vojaška pomoč iz Moskve
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Tokajev je zaradi nemoči pri obvladovanju kaosa, ki je nastal, na ulice vpoklical močno oboroženo vojsko. Prav tako je za pomoč pri zaustavljanju protestov zaprosil članice Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), varnostnega zavezništva pod vodstvom Moskve, ki združuje šest držav nekdanje Sovjetske zveze. Varnostno zavezništvo naj bi v Kazahstan že poslalo skupne mirovne enote, a število teh enot ni znano.
Odstopila vlada
Včeraj je zaradi protestov odstopila vlada Askarja Mamina, predsednik Tokajev pa je na položaj predsednika vlade imenoval dosedanjega podpredsednika vlade Alikana Smajlova. Niti odstop vlade, niti njena odločitev, da zameji rast cen goriva na polovico tržne vrednosti, protestnikov ni pomirila. Odstop vlade je sicer treba razumeti v luči kazahstanske politične ureditve. Tamkajšnji predsednik je namreč tisti, ki ima v rokah največjo moč, saj lahko sam imenuje in odslavlja predsednika vlade ter njegov kabinet. Prav tako ima moč razpustiti parlament in sprejeti ustavne spremembe. Ker Tokajev na položaju ostaja, prevzel je tudi vodenje varnostnega sveta, ki ga je do sedaj vodil nekdanji in hkrati prvi kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev. Nazarbajev je na položaj predsednika imenoval aktualnega predsednika Tokajeva in v državi še vedno velja za nekakšnega strica iz ozadja kazahstanske politike. Protestnikom njegov vztrajajoči vpliv nedvomno ni po godu. V prestolnici so zrušili več njegovih kipov in vzklikali "Ven s starcem!"
Predsednik protestnike označil za "teroriste"
Tokajev, ki se je predhodno vzdrževal ostrih oznak, in je zatrdil, da bo protestnikom ustregel v vseh njihovih zahtevah, je včeraj nastopil na državni kazahstanski televiziji, in protestnike označil za "teroristične tolpe."
Odmevi iz leta 2011
Kazahstan je država, bogata s fosilnimi gorivi, vključno z nafto, zemeljskim plinom in premogom. Fosilno bogastvo pa običajnih državljanov pogosto ne doseže. Protesti, ki trenutno potekajo, so se pričeli v zahodni provinci Manigstau, natančneje v kraju Žanaozen. Prav tam so leta 2011 proti delovnim razmeram stavkali delavci na naftnih poljih. Policija je takrat brutalno zatrla njihov upor, ustreljenih je bilo 14 stavkajočih, huje ranjenih pa okoli 70. Kasneje so se protesti zaradi policijskega nasilja nad stavkajočimi delavci razširili po celotni državi, dogodki iz leta 2011 pa so postali znani pod imenom Žanaozenski masaker.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
