Švedska se je povzpela v sam vrh dežav Evropske unije po številu smrti zaradi streljanja, so ugotovili v Švedskem nacionalnem svetu za preprečevanje kriminala (Brå).
V 10-milijonski državi je bilo lani prijavljenih 349 streljanj, v katerih je umrlo 44 ljudi, 111 pa je bilo ranjenih. To Švedsko uvršča na drugo mesto držav članic EU po številu smrti zarad streljanj, tik za Hrvaško.
Trend povečevanja strelskih obračunov je na Švedskem sicer začel naraščati sredi prvega desetletja tega stoletja, od leta 2013 pa je poskočil, kar ustreza tudi trendu ostalih nasilnih dejanj. Gre za nekakšno anomalijo v evropskem prostoru, saj gresta v večini ostalih držav članic trenda nasilja in streljanja v obratno smer.
“Porasti kakršna je na Švedskem ni mogoče opaziti nikjer drugje v Evropi. Švedska se je v evropski statistiki pomaknila od spodaj navzgor," je na tiskovni konferenci ob objavi izsledkov raziskave dejala ena izmed avtoric Klara Hradilova-Selin. Ob tem je poudarila, da povečanja nasilja in strelskih obračunov ni moč pripisati migraciji, saj ostale države z visoko stopnjo imigracije ne beležijo podobnega trenda.
V Brå povezujejo porast nasilja zato s povečanjem trgovine z nedovoljenimi drogami, upadom zaupanja v policijo in novimi kriminalnimi združbami. Kar osem izmed desetih smrtonosnih streljanj se namreč zgodi v “kriminalnem okolju”, so ugotovili preiskovalci. Kriminalne združbe se poslužijo strelnega orožja, s tem ogrozijo svoje konkurente, ki nato tudi posežejo po strelnem orožju in razvije se spirala povečanja tovrstnih napadov. “Postaja vse lažje uporabiti strelno orožje, ljudje pa ga uporabljajo tako za namene napada kot obrambe,” so zapisali v Brå.
Švedske oblasti so se na poročilo odzvale zaskrbljeno, iz notranjega ministrstva pa so že sporočili, da je za rešitev tega problema potrebno bolje financirati in opremiti policijo.
