Osrednja tema včerajšnjega dne je bil seveda predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Kot je znano, opozicija ni zbrala dovolj glasov, Türk pa rezultat glasovanja vidi kot del širše slike, in sicer, da imamo v državi politično nestabilnost, ki se kaže zlasti v manjšinski vladi in razmeroma šibki koaliciji oziroma opoziciji. »To stanje ni dobro v razmerah, ki jih imamo, in bi ga bilo treba preseči bodisi z zamenjavo vlade bodisi z novimi volitvami.« Po njegovem mnenju je situacija zaskrbljujoča in bi se morala čim prej razčistiti. »Dvomim v pripravljenost koalicije, da bi se resno pogovarjala, sicer veliko slišimo o nekakšnih lepih izrazih, kako je pripravljenost na dialog podana,« ampak na drugi strani, če se vsi opozicijski predlogi zavrnejo, potem je možnosti za dialog malo, je poudaril. Spomnil je tudi na odstop sindikatov iz »tega navideznega socialnega dialoga,« kar da kaže na to, da tu stvari resnično ne delujejo dobro. Poudaril je, da bi morala zlasti vlada razmisliti o svojem načinu dela in ga spremeniti, če hoče »spodobno vladati.«
Türk sicer meni, da se instrument ustavne obtožbe v Sloveniji ne uporablja tako, kot je bil mišljen, torej kot »pravno definiran instrument,« temveč se uporablja »izrazito politično.« Dodal je, da ni pričakovati, da bi se to vprašanje ustavne obtožbe depolitiziralo. »Zanimivo je, Slovenija je imela v svojih 30 letih toliko ustavnih obtožb, kot Združene države v 240 letih, tako da vidimo, pri nas je ta instrument postal ne samo političen, ampak tudi precej priljubljen.«
Bi se moral oglasiti Pahor?
Po mnenju Türk se predsednik države že oglaša, kar ni problematično, temveč je problematično, da predsednik države »slepo podpira vlado. Je neke vrste vazal te vlade. In ker je tako, potem verjetno tudi tak nastop v parlamentu ne bi ničesar spremenil.« Türk je še izpostavil, da se mora vsak predsednik države odločiti za nek pristop, Pahor se je za takšnega, za katerega sam meni, da »ni dober,« kar pa je tudi del širše politične nestabilnosti v Slovenij.
Imenovanje delegiranih tožilcev
Glede vseh zapletov okoli imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, teme, ki jo bo sicer vlada obravnavala danes, je Türk kljub večkratnim pozivom Bruslja, naj Slovenija s tem pohiti, poudaril, da je to imenovanje vendarle v pristojnosti Slovenije. Ob tem je izpostavil včerajšnje opozorilo generalnega državnega tožilca Draga Škete, da bi lahko razveljavitev celotnega postopka imenovanja predstavljala arbitraren poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva ter bi bila nezakonita in v nasprotju z ustavo. Po mnenju Türka bi bila ta odločitev zelo resna, saj da bi pomenila retroaktiven ukrep, kar bi bilo »ustavno problematično. To je potem kopičenje ustavno problematične prakse in to gotovo ni dobro, to bi nadalje poglobilo nestabilnost v tej državi.«
Davljenje Slovenske tiskovne agencije
Türk je spregovoril tudi o dogajanju okoli Slovenske tiskovne agencije, ki ji vlada že več mesecev blokira izplačilo sredstev. Kot se je slikovito izrazil, »posegi proti Slovenski tiskovni agenciji presegajo vse meje dopustnega. To je nezakonito početje s strani vlade in ima že sadistične značilnosti. To je davljenje Slovenske tiskovne agencije in to resnično ni dobro.« Ob tem je opozoril na širši kontekst celotnega dogajanja, povezanega s problematiko vladavine prava v kriznih razmerah. Izpostavil je, da je povsod po svetu videti krepitev izvršne oblasti, vse šibkejši pa so instrumenti zavor in ravnovesij, vse več je tudi pritiskov na civilno družbo in na medije. »To je en trend, ki je opažen svetovno in ki je zaskrbljujoč,« je pojasnil ter dodal, da je del tega trenda tudi Slovenija, pri čemer imamo pri nas še neko »izrazito obliko tega trenda, ki jo vsi vidimo in ki je seveda povezana z dejstvom, da imamo zelo počasen generacijski prehod med političnimi generacijami. Živimo v nekem trenutku, ko je ta mešanica vseh teh fenomenov, nekaterih svetovnih in drugih popolnoma naših, ustvarila zelo neprijetno politično nestabilnost.«
Politika je boj sil
Po Türkovih besedah vsaka oblast rada naredi to, kar lahko. »Politika je boj in to ni boj argumentov ali boj konceptov, to je boj sil,« je pojasnil ter dodal, da če ima izvršna oblast »dovolj sil, dovolj moči, dovolj glasov v parlamentu, potem bo seveda uporabila to, dokler bo lahko. In če nima zavor in ravnovesij dovolj močnih in če ni recimo dovolj močnih omejitev glede kontrole javne porabe in denarja, potem bo seveda bo uporabila tudi ta sredstva.« Po njegovem mnenju smo se znašli v situaciji, v kateri je »izvršna oblast v izjemno priviligiranem položaju glede na normalne razmere, kar te niso, in seveda moč tu prevladuje. To je potem fenomen, ki ima različne pojavne oblike od države do države, pri nas pa so te oblike zelo izrazite.«
