Čeprav so države sveta od 2. svetovne vojne zamenjale na stotine voditeljev, sta le 102 ženski odtlej služili kot izvojeni voditeljici svetovne države ali vlade. Le štiri izmed 27 držav članic Evropske unije trenutno vodijo ženske, tretjina pa jih na čelu še nikoli ni imela ženske. Slovenija se, zaradi premierovstva Alenke Bratušek tukaj uvršča v skupino evropskih držav, ki jih je že vodila ženska. Po eno voditeljico so izmed držav EU doslej imele še Portugalska, Francija, Belgija, Nemčija, Avstrija, Grčija in Romunija. Največ voditeljic, kar štiri, je sicer imela Finska, po tri pa še Litva in Poljska. V svetovnem merilu je v tem pogledu najuspešnejša Švica, ki jo je doslej vodilo pet žensk.
Malce bolje se ženskam godi v zakonodajnih telesih, a razlika ni prav velika. Leta 2000 so svetovni parlamenti premogli dobrih 13 odstotkov žensk, lani pa slabih 25 odstotkov. Delež poslank se tako sicer vztrajno dviga, a zelo počasi.
Ženske na manj pomembna ministrstva
V vladah so ženske morda bolj prisotne, a njihova moč je nesorazmerno manjša. Navadno namreč vodijo ministrstva, ki vihtijo manj financ in s tem moči. Leta 2020 je v državah članicah EU gosodarska in finančna ministrstva vodilo dobrih 25 odstotkov žensk; zunanja, notranja, obrambna in pravosodna ministrstva slabih 27 odstotkov žensk, infrastrukturna ministrstva 29 odstotkov žensk, največkrat pa so bila ženskam zaupana ministrstva na socialno-kulturnem področju (45,6 odstotka), ki so tudi finančno najbolj podhranjena in z najmanj izvršne moči.
Vodstvo EU pretežno v rokah moških
Leta 2019 je z imenovanjem Nemke Ursule von der Leyen na čelo Evropske komisije ta dobila prvo predsednico v zgodovini. Evropskemu parlamentu sta doslej predsedovali dve ženski - od leta 1979 do 1982 francozinja Simone Veil, od leta 1999 do leta 2002 pa njena rojakinja Nicole Fontaine. Evropski svet, odkar voli predsednika, doslej še ni imel ženske voditeljice.
