Po navedbah islandskega meteorološkega urada je jugozahod otoka v zadnjih osmih dneh streslo skoraj 17.000 potresnih sunkov. Najmočnejšega z magnitudo 5,6 so zabeležili 24. februarja zjutraj, postresna sunka, ki sta presegala magnitudo 5, so nato zabeležili še 27. februarja in 1. marca, pri čemer v zadnjih dneh nasplošno beležijo nenavadno veliko število manjših potresnih sunkov. Pri meteorološkem uradu so včeraj pojasnili, da zadnje dogajanje kaže na potencialen izbruh vulkana na gori Keilir, ki je zadnjih 800 let neaktiven.
Oblasti so preventivno zaprle vse ceste okoli gore in v njeni bližini, pri čemer strokovnjaki mirijo, da ne pričakujejo kakšnega večjega izbruha, kakršna koli panika je po njihovem mnenju odveč, čeprav se v bližini nahajata mednarodno letališče Keflavik in ribiški kraj Grindavik. Menijo sicer, da bo na površje prodrla lava, a bo »vpliv na ozračje, letalski promet in življenje minimalen.«
Na Islandiji letno povprečno zabeležijo približno 1000 potresnih sunkov, tokrat pa so jih 17.000 v zgolj osmih dneh, kar je daleč največ od začetka digitalnega spremljanja potresne aktivnosti leta 1991. Islandija je sicer najbolj aktivno vulkansko območje v Evropi, povprečno pa posamezen izbruh vulkana zabeležijo vsakih pet let. Nazadnje je avgusta 2014 izbruhnil vulkan Holuhraun. V spominu ostaja tudi izbruh vulkana Eyjafjallajokull leta 2010, zaradi katerega so morali v letalskem prometu po svetu odpovedati kar 100.000 letov.
