Biotehnološko podjetje Inovio, katerega dejavnost je proizvodnja DNA-zdravil, na trgu sicer nima še nobenega delujočega cepiva, a kljub temu že od izbruha epidemije spada v krog tistih, ki naj bi do rešitve za nadležni virus prišli najhitreje. Kot so sami objavili, so načrt za izdelavo cepiva izdelali že tri ure po tem, ko so kitajski znanstveniki 10. januarja javno delili genom novega koronavirusa. V naslednjih 14 dneh je podjetje že začelo predklinično testiranje cepiva, ki nosi oznako INO-4800. Tako hiter razvoj cepiva jim je omogočalo dejstvo, da so se že pred razvijali cepivo za MERS-CoV in številna druga cepiva.
Dober začetek
Med podjetji, ki so trenutno najbližje množični proizvodnji cepiva, so Moderna, AstraZeneca, BioNTech, Pfizer in Fosun Pharma.
V paniki, ki še vedno vlada po vsem svetu, niso imeli težav pri začetnem zbiranju finančnih sredstev za razvoj cepiva in začetek kliničnih študij: devet milijonov evrov so dobili od iniciative CEPI (The Coalition for Epidemic Preparedness Innovations), pet milijonov od fundacije Melinde in Billa Gatesa in 11,9 milijona evrov spodbud od ameriškega ministrstva za obrambo. Aprila se je tako pričelo klinično testiranje, ki se ga je udeležilo 36 prostovoljcev. Maja so objavili prve rezultate testov na živalih. Poleti so prejeli dodatnih 71 milijonov dolarjev pomoči za hitro prozvodnjo posebnih pripomočkov za izvedbo cepljenja. Raziskavi se je nato pridružilo še 80 prostovoljcev. Vse je kazalo odlično, čakali so na dovoljenje za začetek ključne druge in tretje stopnje testiranj, ko je na začetku septembra napredek zaustavila ameriška agencija za zdravila. Uradno sporočilo je bilo, da ima agencija glede cepiva, predvsem pa načina, kako naj bi ga uporabljali, še nekaj vprašanj.
Kot v Sloveniji
Cepivo, ki ga razvija podjetje Inovio, deluje na osnovi DNK. V celice se vnaša neposredno, z nekakšnim mikroelektrošokerjem, ki ga prislonijo ob roko. Pore celic se namreč zaradi elektičnega naboja razprejo (elektroporacija) in cepivo lahko prodre neposredno. Celice nato začno generirati protitelesa. Ob tem v cepivu ni nikakršnih dodatkov, ki so sicer strah in trepet vseh nasprotnikov cepljenja. Poleg tega je proizvodnja hitra in poceni, cepivo je stabilno tudi na sobni temperaturi, kar olajša njegov transport. Zelo podoben pristop in podobne rezultate je imela slovenska raziskovalna skupina, ki jo je vodil prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Tudi slovenski raziskovalci so dokazali, da na omenjeni način ustvarjena protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri pacientih, ki so preživeli okužbo. Ob tem so dokazali tudi tvorbo celic T. Te uničujejo celice, ki proizvajajo virusne proteine, kar prav tako lahko ustavi okužbo.
Kje je težava?
A seveda obstajajo tudi pomisleki. Gre za tehnologijo, ki je pri izdelavi cepiv na ljudeh nismo še nikoli uporabili. V celice se neposredno vbrizga DNK in ne da se izključiti možnosti, da se pri določenih posameznikih DNK cepiva ne bi vključil v gostiteljev genom. Posledice spremembe genoma pa niso nujno vidne takoj, ampak se lahko pokažejo bodisi čez nekaj let bodisi šele pri potomcih. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da je imunski odziv pri tovrstnem cepljenju nekoliko manjši kot pri cepivih, ki delujejo na podlagi mrtvega oziroma oslabljenega virusa.
Ni novic
Podjetje Inovio je po tem, ko so v Ameriki dobili začasno rdečo luč, začelo z vzporednimi testiranji v Južni Koreji. Ves čas opozarjajo, da do zastoja ni prišlo zaradi neželenih učinkov ali neučinkovitosti cepiva. Novice o njihovem nadaljnjem delu so skope, še največ vedo povedati borzni analitiki. Delnice podjetja so namreč spomladi, ko so bili eni redkih, ki so se prebili do kliničnih testiranj, skočile v nebo, delno tudi zato, ker je podjetje kot enega od rešiteljev krize omenil Donald Trump. Po dodatnem preverjanju, ki ga trenutno izvajajo ameriški nadzorni organi, pa se je vrednost delnic več kot prepolovila. Borzni analitiki opozarjajo, da ni nujno, da bo podjetje v kratkem dobilo zeleno luč za nadaljevanje raziskav. Da bi uresničili svoje načrte in konkurirali farmacevtskim gigantom, pa bodo morali zbrati predvsem ogromne količine denarja.
