Micotakis je sredi tedna napovedal, da bo Grčija svoje teritorialne vode v Jonskem morju ob zahodni obali, ki gleda proti Italiji, razširila s šestih na 12 navtičnih milj (11 na 22 kilometrov). Dodal je, da bi lahko teritorialne vode razširili tudi na drugih delih države.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v odzivu dejal, da Grčija ne more svojih voda razširiti na 12 milj v Egejskem morju, ki ločuje obe državi. V tem morju imata Turčija in Grčija po šest navtičnih milj teritorialnih voda. Turški podpredsednik Fuat Oktay pa je zatrdil, da je to razlog za vojno. "Če to ni razlog za vojno, kaj je potem," je poudaril.
Grški minister za energetiko Kostis Hacidakis je danes te grožnje zavrnil. Turčiji je očital, da z vojaškimi grožnjami vodi politiko kot v 19. stoletju.
Turške grožnje je že v soboto zavrnilo tudi grško zunanje ministrstvo. Ankari je očitalo kršenje mednarodnega prava. "Turčijo pozivamo, da razume, da je mednarodno pravo zavezujoče za vse države na svetu," so poudarili.
Staro rivalstvo med Grčijo in Turčijo, ki sta v sporu glede razmejitve na morju, se je obnovilo zaradi odkritja pomembnih zalog nafte in zemeljskega plina v vodah okoli Krete in Cipra.
Najnovejši spor med Atenami in Ankaro je izbruhnil julija, ko je Turčija napovedala začetek iskanja nafte in plina v Sredozemskem morju, na območju okoli 180 kilometrov od grškega otoka Kastelorizo. Turčija trdi, da raziskave potekajo v njenem epikontinentalnem pasu, Grčija pa, da v njeni izključni gospodarski coni.
Potem ko je Turčija prve raziskave julija prekinila, je 10. avgusta tja znova napotila svojo ladjo Oruc Reis za raziskovanje morskega dna v spremstvu vojaških ladij, Grčija pa je na območje poslala okrepitve vojaške mornarice.
