Ponos italijanske mornarice, letalonosilka Cavour, je v začetku maja izplula iz ladjedelnice v Tarantu, kjer so jo delavci opremili z nadgradnjami. Letalonosilki, ki je sicer v uporabi že od leta 2009, so med drugim nadgradili krov, s slojem posebnega materiala, ki je odporen na visoko vročino. Tako bodo s krova Cavour lahko vzletali ameriški nevidni lovci F-35B, ki so opremljeni s posebno tehnologijo za vzletanje na kratkih stezah. Njihovi vzletni motorji so sicer tako vroči, da lahko stopijo kovino na krovu navadnih letalonosilk.
Cavour bo poleti zaplula čez Atlantski ocean, do obale Združenih držav Amerike, kjer bo naložila prvi dve letali F-35B, poroča ameriška revija Forbes. Skupno naj bi Rim kupil dvakrat po 15 tovrstnih letal. Polovico za mornarico in polovico za zračne sile.
Cavour lahko na krovu gosti 16 letal F-35B, a mornarica jih bo skupno dobila le 15, saj italijanske zračne sile svoje polovice letal ne mislijo pustiti na krovu ladje. Piloti bodo z njimi vzletali s kratkih stez na celini. Zračne sile bodo ob tem dobile še 60 letal F-35A, ki se od verzije B razlikujejo po tem, da ne morejo vzletati na kratke razdalje in pristajati vertikalno in zato niso primerni za na ladje.
Italijanska mornarica nasprotuje temu, da bi zračne sile dobile sploh kakšen primerek letal F-35B. "Mornarica bi morala dobiti vsa letala F-35B četudi na račun zračnih sil," je v odprtem pismu zapisal upokojeni admiral Luigi Binelli Mantelli. Letala so namreč prirejena za kratke in posebej okrepljene vzletne steze, ki jih Italija na celini ne premore. Poleg tega bo ostal neizkoriščen potencial vertikalnega pristajanja, ki je namenjen posebej za letalonosilke, je prepričan Manelli.
Italija torej že sedaj ne premore dovolj letal za svojo letalonosilko, situacija pa se bo le še poglobila, ko bo leta 2022 floto okrepila nova letalonosilka, poimenovana Trieste (Trst). Tudi ta bo imela možnost na krovu gostiti letala F-35B. Leta 2022 bo italijanska mornarica imela torej dvakrat več kapacitet, kot bo imela letal.
Francija po morjih pluje le z eno
Ob tem novo letalonosilko pričakuje tudi francoska mornarica. Še neimenovana ladja naj bi leta 2038 zamenjala edino tovrstno ladjo, ki jo Francija premore - letalonosilko Charles de Gaulle.
Težava pa je v tem, da bi Francija potrebovala vsaj dve letalonosilki, ne le eno, opozarjajo admirali.
Ob upoštevanju potreb po vzdrževanju, usposabljanju in tranzitu, potrebuje mornarica dve ali tri ladje, da je ena lahko vedno na misiji. Iz tega razloga ameriška vojna mornarica vzdržuje kar 11 letalonosilk. Zato lahko v roku 30 dni na misije napoti kar šest letalonosilk.
S podobno težavo kot Francija se srečuje tudi Rusija, ki ima operativno le letalonosilko Admiral Kuznecov. A gre za staro in nezanesljivo ladjo, ki jo le redko pošljejo na misijo.
Britanska mornarica premore dve letalonosilki, japonska v letalonosilki ravno predeluje dve desantni ladji, Kitajska pa bo dvema operativnima letalonosilkama v prihodnosti dodala še štiri. Po dve letalonosilki premoreta še Egipt in Indija, po eno pa še Španija in Tajska.
Izgradnja nove letalonosilke je sicer drag šport. Državne proračune lahko po žepu udari tudi za več kot 10 milijard ameriških dolarjev na kos.
