Je bil prisoten že prej?
Ker je bila obolevnost z boleznimi, ki se izkazujejo s simptomi, podobnimi kot pri covidu-19, tudi v Sloveniji decembra ter januarja in februarja zelo intenzivna, se poraja vprašanje, ali je šlo morda že takrat za novi koronavirus.
Sile raziskovalcev iz vsega sveta, biotehnološka podjetja, inštituti, medicinski centri in v njih povezani znanstveniki, pa univerze in druge akademske ustanove, strokovnjaki iz vrst virologov, imunologov in epidemiologov, se usmerjajo k iskanju odgovorov na vprašanja o covidu-19.
Medtem je število potrjenih okužb z novim koronavirusom preseglo 3,5 milijona, od tega so tri četrtine okužb potrdili v Evropi in ZDA. Število smrtnih žrtev koronavirusne bolezni 19 pa se bliža 250.000. Najhuje prizadeta celina je Evropa, kjer so potrdili več kot 1,5 milijona okužb in več kot 143.000 smrti. Med državami pa je koronavirus najhuje prizadel ZDA, kjer so potrdili več kot 1,1 milijona primerov okužbe in skoraj 68.000 smrtnih žrtev. Ker številne države testirajo le najhujše primere, je verjetno število okuženih v resnici precej višje.
Virus med nami že prej
Trenutno se številne države ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali je mogoče, da je novi koronavirus krožil že prej, že konec lanskega leta in v začetku letošnjega. V Franciji so prav te dni javnosti sporočili, da so imeli prvi primer okužbe z novim koronavirusom že konec decembra lani, in ne konec januarja letos, kot so domnevali do zdaj. Okužbo z novim koronavirusom so namreč potrdili pri bolniku, ki so mu decembra diagnosticirali pljučnico. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob tem druge države pozvala, naj preiščejo sumljive primere iz preteklosti.
Tudi švedska agencija za javno zdravje je sporočila, da so se posamezni primeri novega koronavirusa na Švedskem morda pojavili že novembra lani. Ali je mogoče, da je bilo tako tudi pri nas, se sprašuje slovenska javnost, saj je bilo konec lanskega leta in v začetku letošnjega veliko obolenj s podobnimi simptomi kot pri covidu-19. Precej je bilo tudi atipičnih pljučnic. Glede na to, da obstajajo vzorci krvi pacientov, ki so zbolevali takrat, je mogoče opraviti preiskavo, da bi videli, ali je šlo za novi koronavirus, vendar za zdaj še ni jasno, ali se bodo pristojni odločili za to.
Prvi scenarij
Iz ZDA prihaja novica iz akademskih vrst; Mike Osterholm, vodja centra za raziskovanje in politiko nalezljivih bolezni (CIDRAP) na Univerzi v Minnesoti, je sporočil, da se bo v prihodnosti najverjetneje uresničil eden od treh scenarijev poteka epidemije, pri vseh pa je jasno, da ljudje bodo umirali.
Prvi scenarij predvideva – in za tega menijo, da je najbolj verjeten –, da bo virus med nami vztrajal v obliki ponavljajočih se valov še od enega do največ dve leti, dokler se ne bo z njim okužilo od 60 do 70 odstotkov ljudi, in v tem času bomo morali precej prilagoditi življenja, se držati ukrepov na verjetno podoben način kot do zdaj; v milejši ali strožji obliki, odvisno od števila okužb. Ko bo okuženost dosegla prej omenjeni delež ljudi (vsaj 50, 60 odstotkov), pa bo bitka z virusom dobljena.
Drugi scenarij
Ta je precej bolj črn. Primerjajo ga z dinamiko dogajanja v letih 1918 in 1919, ko je pustošila španska gripa. Šlo je za nenavadno hudo in smrtonosno obliko virusne kužne bolezni, ki je v približno letu dni, od 1918 do 1919, vzela življenja na desetine milijonov ljudi po vsem svetu. Domnevajo, da je bila ena najbolj smrtnih pandemij v dosedanji človeški zgodovini. Povzročil jo je tip H1N1 virusa influence, ki je podoben današnjim povzročiteljem ptičje gripe.
Po tem scenariju naj epidemija covida-19 sploh še ne bi dosegla svojega vrhunca. Prestali naj bi komaj prvi, milejši val, jeseni ali pozimi letos pa naj bi nas doletel mnogo hujši. Nakar naj bi se pojavilo še več blažjih v letu 2021. Največji izziv, če bo prišlo do tega, pravijo, bi bile slabše zmožnosti zdravstvenega sistema, ki bi kolapsiral zaradi množične potrebe po oskrbi bolnih, podobno kot se je na primer dogajalo minule mesece v Italiji.
Tretji scenarij
Ta predvideva, da je najhujši val že za nami, a bo sledilo postopno, počasnejše slabljenje virusa, morda bi vse to lahko potekalo celo do leta 2022. Deležni naj bi bili več malce milejših valov. Menda sicer taki poteki niso značilni za epidemije v preteklosti, a naj bi bilo to pri covidu-19 možno. Kar pa seveda ne pomeni, da v obdobju, ko bo virus izzveneval in bo okužb manj, ne bo restrikcij in seveda smrti.
