»Šlo je za življenja. Skladišča so bila prazna in čim prej smo potrebovali zaščitno opremo.«
Tako se minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek v zadnjih dneh brani pred novimi razkritji spornih poslov pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo covida-19. Pri tem ga podpirajo tako predsednik vlade Janez Janša kot ostale tri koalicijske stranke. Skupaj želijo preprečiti opozicijsko parlamentarno preiskavo in razčiščevanje poslov. Pred dnevi je bil tako razrešen Darko Muženič, vodja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je že začel preiskavo poslov z opremo.
Na portalu Necenzurirano so včeraj objavili nove dokaze, da so imeli posamezni izbrani dobavitelji prednost pred drugimi. Podjetju Acron je namreč država na vrhuncu »boja za življenja« dovolila, da maske po visokih cenah dobavi šele čez nekaj mesecev. To mu omogoča bogate zaslužke tudi po koncu epidemije. Vse pogodbe je zavod podpisal ob soglasju ministrstva za gospodarstvo. V poslu, ki se je zdel sumljiv tudi namestniku direktorja zavoda Ivanu Galetu, se pojavljajo povezave iz domačega rokometnega sveta.
Rok dobave mask: oktober
V zadnjih dneh marca, ko je Sloveniji primanjkovalo zalog zaščitne opreme, je zavod podpisal vrsto pogodb s podjetji, ki so obljubljala dobavo opreme. S podjetjem Acron je sklenil za 30 milijonov evrov pogodb, kar je največ med vsemi. V Slovenijo bi moralo pripeljati več kot osem milijonov zaščitnih mask tipa FFP2. Po prvi pogodbi, z 29. marca, bi Acron za posamezno masko prejel 3,20 evra, po drugi pogodbi, podpisani dva dni pozneje, pa se je cena iz neznanega razloga zvišala na 3,90 evra za masko.
Toda Acron je od države dobil še druge ugodnosti. Med vsemi je imel najboljše pogoje dobave. Medtem ko so morali ostali dobavitelji v izrednih razmerah opremo dobaviti v največ enem mesecu, je bil rok dobave pri Acronu precej daljši. Celotno pogodbo bi moral izpolniti najpozneje do oktobra, torej pol leta pozneje. Nato so na zavodu rok skrajšali na 31. julij.
Podjetje je imelo tako za dobavo vseh mask še vedno na voljo štiri mesece, in to po cenah, ki so bile na trgu na vrhuncu epidemije. Zakaj mu je ministrstvo to dovolilo, ni jasno. Prav zaradi predolgih rokov dobave, ki bi se zavlekli v avgust, se recimo ob izbruhu epidemije niso odločili za zagon domače proizvodnje mask v Tosami.
Krize z dobavo ni več, a krizna cena je ostala
Poleg tega Acronu po največji pogodbi za dobavo mask teh ni bilo treba prepeljati v Slovenijo, ampak le do skladišča v kitajskem mestu Čingdao, ki je v lasti kitajske multinacionalke Hisense, lastnice Gorenja. Letalski prevoz v Slovenijo in vse druge stroške bi pokrila država. S tem so si v podjetju prihranili tako stroške prevoza, ki znašajo skoraj dvajset centov na masko, kot zaplete pri logistiki, ki bi dodatno podražili končno ceno maske.
Po prvotnem načrtu bi lahko Acron maske dostavil kar v skladišče na Kitajskem, njihov prevoz v Slovenijo pa bi zagotovila država.
Te ugodnosti sicer od 7. aprila ni bilo več v nobeni pogodbi zavoda z Acronom. Dva dni prej je namreč javnost izvedela, da je v podjetju Acron zaposlena mati Mateja Tonina, ministra za obrambo. Tonin je zanikal, da bi imela njegova mati karkoli s poslom. Da Tonin ni lobiral za Acron, je potrdil tudi Gale. »Sam sem se sestal z direktorjem Acrona. Pripravili so zelo korektno ponudbo, ki je bila uresničljiva, zato je zavod tudi sklenil pogodbo,« je pozneje potrdil Aleš Cantarutti, državni sekretar na Počivalškovem ministrstvu.
Toda zakaj se je Acronova ponudba ministrstvu zdela »korektna«, če je bila pri dobavnih in drugih pogojih toliko slabša za državo? Podjetje še vedno ni dobavilo velike večine obljubljenih mask. V Slovenijo jih je do zdaj prišlo le en milijon od obljubljenih osmih milijonov. In zakaj je v največji pogodbi do danes ostala visoka cena, 3,90 evra za masko?
Acron je največjo, 19,5 milijona evrov vredno pogodbo z blagovnimi rezervami podpisal konec marca. Po tej bi moral dobaviti pet milijonov zaščitnih mask.
»Pritisk je prihajal iz Počivalškovega kroga«
Kot je za Necenzurirano.si pojasnil Ivan Gale, je Acronovo ponudbo potrdila medresorska skupina, ki je delovala pod okriljem ministrstva za obrambo. Z njo se je strinjal Mitja Terče, vodja projektne skupine, ki jo je za »pomoč zavodu« ustanovil Počivalšek, in jo posredoval naprej. »Po prejemu soglasja ministrstva za gospodarstvo je zavod podpisal pogodbo,« je dejal Gale.
Že takrat se mu je končni rok dobave zdel »nenavaden«. V oddaji Tarča je Gale povedal, da je imelo podjetje »ves čas položaj privilegiranega dobavitelja«. Pritisk za sklenitev posla je po njegovih besedah prihajal iz kroga ministra Počivalška.
Šele nekaj dni po drugi oddaji Tarča in prvem obisku kriminalistov na zavodu so na gospodarskem ministrstvu vendarle ugotovili, da so pogodbe z Acronom izrazito neugodne za državo. Na zavodu za blagovne rezerve so nam pojasnili, da so se v ponedeljek sestali s predstavniki podjetja »na temo problematike kakovosti dobavljenih mask, znižanja cene zaščitnih sredstev in skrajšanja dobavnega roka«. To je bilo na dan, ko je opozicija vložila interpelacijo proti Počivalšku.
Pogodbo pustili, ob interpelaciji so jo spremenili
Podjetje Acron so pozvali k skrajšanju roka dobave in znižanju cene, v kar je podjetje tudi privolilo. Do danes je od zavoda prejelo za 3,7 milijona evrov nakazil. V podjetju so nam potrdili, da se z zavodom pogovarjajo o »prilagoditvi pogodb, tako z vidika količine kot cene zaščitnih mask, ki še niso bile dobavljene«.
»Razmere na trgu so se namreč v minulih dneh nekoliko normalizirale,« so pojasnili v podjetju. »Pogodbene cene so bile določene izključno na podlagi takratne ponudbe na trgu. Cene zaščitnih mask so se v trenutku podpisa pogodbe na dnevni bazi spreminjale, in sicer tudi od 30 do 50 odstotkov. Na ponujene cene zaščitnih mask so odločilno vplivale njihova kakovost in zanesljivosti dobave,« so dejali v Acronu.
V skladišče na Kitajskem niso dostavili nobene maske, saj da za to ni bilo potreb. Lokacija je bila predvidena kot rezerva, če bi se pojavile težave pri zagotavljanju letalskih prevozov na relaciji Kitajska–Slovenija.
