Nemška policija išče neznane storilce, ki so odprli grob Reinharda Heydricha, zloglasnega nacističnega častnika, ki je bil eden izmed vodilnih arhitektov množičnih pobojev židov in manjšin v nacistični Nemčiji, poroča nemška radiotelevizija Deutsche Welle.
Po navedbah policije je vsebina krste ostala nedotaknjena. Truplo nacističnega častnika in politika je bilo, v skladu s prakso, pokopano v neoznačenem grobu.
"Mesar," "rabelj" in "mož z železnim srcem"
Reinhard Heydrich je služil kot vodja varnostne službe paravojaške skupine SS, bil je podrejen le führerju Adolfu Hitlerju in vodji SS Heinrichu Himmlerju. Na tej poziciji je vodil tajno nacistično policijo Gestapo.
Heydrich je organiziral in vodil zloglasno konferenco v vili na Gross Wannseeju 20. januarja 1942. Tam so nacistični voditelji sprejeli "dokončno rečitev" oziroma "Endlösung", kjer so dorekli sistematični množični poboj židov in drugih manjšin v koncentracijskih taboriščih. Zapisnikar tega sestanka je bil še eden izmed zloglasnih nacistov Adolf Eichmann.
Heydrich, ki je začel kot mornariški častnik, po odpustu iz mornarice pa se je pridružil nacistom, je hitro napredoval v nacističnih rankih. Kot njegov mentor Himmler, je tudi on o svojih sodelavcih zbiral neprijetne informacije, jih izsiljeval in jim grozil ter tako hitro napredoval na sam vrh. Imel je mnogo vzdevkov. Hitler ga je imenoval "mož z železnim srcem," podrejeni pa "mesar", "rabelj" in "Himmlerjev zlobni genij".
Konec leta 1941 je postal guverner Češke in Moravske. 27. maja 1942 sta Čeh Jan Kubiš in Slovak Jozef Gabčík nanj izvedla bombni atentat v Pragi. Heydrich je bil v njem hudo ranjen in je teden dni kasneje umrl za gangreno.
Nacistično maščevanje je bilo hitro in hudo. Neutemeljeno so nacistični preiskovalci zaroto za atentat naprtili prebivalcem vasi Lidice, kjer so umorili 199 moških, 195 žensk in otrok pa deportirali v koncentracijska taborišča. 81 izmed teh otrok je bilo kasneje umorjenih v plinskih celicah, v taborišču smrti Chełmno.
Češkoslovaški partizani, ki so organizirali atentat, so se skrili v eni izmed cerkva v Pragi. Kasneje so bili izdani, po njih pa je prišlo več kot 700 pripadnikov enot SS. Kljub veliki vojaški premoči, do njih niso mogli priti več ur. Uporniki so na koncu, ko se nacističnim vojakom več niso mogli upirati, storili samomore.
