Na podnebni konferenci ZN v Madridu so po 40-urnem podaljšku pogajanj le dosegli kompromisni dogovor o sklepni izjavi, v kateri je 196 sodelujočih držav navedlo, da si bodo prihodnje leto prizadevale za zaostritev podnebnih ciljev do leta 2030.
Kako se bodo zavezale
Štiri leta po sklenitvi pariškega podnebnega dogovora je bila glavna naloga letošnje konference držav pogodbenic Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.
Sporazum namreč predvideva, da bodo države leta 2020 izboljšale svoje načrte za boj proti podnebnim spremembam. Glavni kamen spotike v pogajanjih v Madridu je bil, kako izrecno se bodo države v sklepni izjavi zavezale k izpolnitvi te svoje obljube.
Več podnebnih konferenc se je doslej zavleklo, a še nobena tako dolgo kot letošnja. Končati bi se morala končati v petek popoldne, sklenila pa se je 40 ur pozneje.
Pariški sporazum iz leta 2015 za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje.
Naslednja podnebna konferenca ZN bo novembra leta 2020 v Glasgowu na Škotskem.
