Novice Svet24

Za vlado Marjana Šarca bi lahko rekli, da je precej aktivna pri premetavanju denarja iz enega žaklja v drugega. Nekje jemlje, drugje da. Ponekod zategne in drugod rahlja. Davčne spremembe, ki naj bi poskrbele, da bomo imeli državljani naslednje leto v svojih žepih več denarja, bodo v dohodninsko malho prinesle kar 138 milijonov evrov manj kot pretekla leta. Štiriinšestdeset milijonov evrov primanjkljaja bo Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) nadomestila iz naslova višje obdavčitve podjetij in kapitala, 74 milijonov evrov pa bo po pričakovanjih finančnega ministra Andreja Bertonclja pridobila s tako imenovanimi mehkimi ukrepi, predvsem z bojem proti davčnim utajam in davčnim goljufijam ter s spodbujanjem prostovoljnega plačevanja davkov. Politično korektno so na Fursu pripomnili, da bodo davke pač pobirali učinkoviteje.

Velika luknja

STA

Seveda je ob tem logično vprašanje, zakaj smo potrebovali več kot stomilijonsko luknjo v proračunu, da bo Furs začel davke pobirati učinkovito. Drugo logično vprašanje pa je, kdo bo zaradi bolj zavzetega dela finančnega urada bolj na udaru. Komu bodo bolj gledali pod prste in kdo se lahko nadeja obiska inšpektorjev? Na Fursu so ubrali pomirljive tone. Peter Jenko, novi direktor Fursa, je namreč povedal, da je napačno razumevanje, da bodo ta denar zagotovili zgolj z dodatnimi odmerami v nadzornih postopkih. »Vsekakor bo treba še več delati na področju kvalitete storitev in digitalizacije, nekaj rezerv pa je tudi v ukrepih davčne izvršbe,« je pojasnil.

Drobižek

Marsikdo je ob ideji, da bo 74 milijonov evrov kar kapnilo v državno malho, ko bodo inšpektorji malce bolj grdo pogledali, zavil z očmi in jo sprejel z veliko mero nejevere. A Jenko pojasnjuje: »Omenjeni znesek predstavlja le okoli štiri promile vseh javnofinančnih prihodkov, zato je bistvenejše, koliko več denarja bo Furs pobral kot celoto. Pričakujemo, da nam bo na račun boljšega pobiranja davkov na splošno uspelo zbrati celo več kot 74 milijonov evrov.«

Ukrepi

Država oziroma Furs naj bi manjkajoči denar ter učinkovitejše pobiranje davkov zagotovila z ukrepi za izboljšanje učinkovitosti nadzornih postopkov, kot je izboljšanje izbora zavezancev za nadzor, s še večjo uporabo podatkov iz mednarodne izmenjave ter z učinkovitejšim izvajanjem terenskih postopkov. Več naj bi bilo tudi ukrepov za povečanje prostovoljnega plačevanja davkov. Tako si lahko uporabniki mobilnih telefonov že namestijo mobilno aplikacijo, razširili in posodobili pa naj bi tudi plačilne metode. Še bolj naj bi nadzirali neupravičeno zmanjševanje davčne osnove, preusmerjanje dobička, sivo ekonomijo ter zaposlovanje in delo na črno. A je treba vedeti, da o boljšem nadzoru na Fursu govorijo skoraj vsako leto in da so številne ukrepe, o katerih govori novi direktor, uvedli že v preteklosti. Tako so že lani po nadzorih poleg prijavljenih davkov ugotovili dodatne davčne obveznosti v višini 163,8 milijona evrov, letos bo številka, glede na trenutne podatke, še nekoliko višja. To pomeni, da bi morali, če bi želeli zakrpati 74 milijonov evrov veliko luknjo, ugotoviti za kar 40 odstotkov več dodatnih davčnih obveznosti ter seveda poskrbeti, da bo dodatno odmerjeni davek tudi plačan, kar pa je skorajda nemogoče.

Kje je še prostor za napredek

V začetku leta 2020 bodo davčni inšpektroji pod drobnogled vzeli tiste, ki oddajajo nepremičnine prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking. 

Na Fursu kljub temu, da bodo morali očitno znatno povečati svojo učinkovitost, že zdaj trdijo, da so zelo učinkoviti. Kot dokaz za to ponujajo mednarodno študijo o vrzeli med pričakovanimi prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) in dejansko pobranim DDV. Vrzel naj bi nastala zaradi nepoštenih praks davčnih zavezancev, velikost vrzeli pa naj bi pričala o tem, kako dobro svoje delo opravljajo davčni nadzorni organi. Manjša ko je vrzel, boljši so dacarji. Peter Jenko je na to temo povedal: »Davčno vrzel bi morali še zmanjšati in tako bi morda hitreje zapolnili razliko do teh 74 milijonov. Smo pa pri tem vse uspešnejši. Po podatkih Evropske komisije smo na petem mestu v Evropski uniji. Davčna vrzel, torej razlika med DDV, ki bi ga morali pobrati, in dejansko pobranim DDV je bila leta 2017, po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili letos septembra, 3,5-odstotna in znaša 128 milijonov evrov. Leto prej je bila 7,6-odstotna, povprečje EU je okoli 11 odstotkov. V Romuniji je ta vrzel kar 35-odstotna.« Na Fursu menijo, da jim bo v veliko pomoč napredna informatika in več dostopnih podatkov, s katerimi bodo lahko bolj zanesljivo odkrivali področja tveganja in z njimi upravljali. Hkrati jim bo informacijski sistem v veliko oporo pri odkrivanju tistih, ki se želijo tako ali drugače izogniti plačilu davka.

Prvi na udaru

Glede na napovedi bodo prvi, ki bodo morali polniti nastalo luknjo, tisti, ki svoje nepremičnine oddajajo prek spletnih portalov, kot sta Airbnb in Booking. Furs je namreč izdal opozorilo, da se morajo vsi, ki nepremičnine oddajajo prek omenjenih platform, identificirati za namene DDV, saj poslujejo zunaj Slovenije. Ob tem so poudarili, da bodo na tem področju v začetku leta 2020 izvajali poostren nadzor, tiste, ki bodo pozabili oddati mesečni obračun DDV, pa čaka najmanj 2000 evrov globe. Med vprašanji, ki smo jih naslovili na Furs, je tudi povpraševanje o tem, koliko denarja mislijo naši davčni inšpektorji zbrati z globami, a natančnega odgovora nismo prejeli.

Kdo je novi direktor

Za uresničitev načrtov finančnega ministra Bertonclja je odgovoren novi direktor Fursa Peter Jenko. Je diplomirani pravnik,v Davčni upravi Republike Slovenije pa se je zaposlil leta 2001 na področju davčnega postopka. Leta 2011 je prevzel vodenje davčnega nadzora, področje mednarodne izmenjave informacij in registra. Aktivno je sodeloval pri združitvi davčne in carinske uprave v Furs leta 2014 in v novem organu najprej postal direktor uprave za nadzor, leta 2016 pa namestnik generalne direktorice Fursa. Pomembno vlogo je imel tudi pri projektu vpeljave davčnih blagajn in pri vpeljavi avtomatiziranega sistema zaznave tveganj.