Poročilo se osredotoča na obdobje po 11. septembru 2001, ko je teroristični napad na Svetovni trgovinski center sprožil tako imenovano "vojno proti terorizmu", ki so jo Združene države Amerike izvozile po večjem delu sveta.
Ameriška vojska protiteroristične aktivnosti izvaja na ozemljih 80 držav po svetu. Stroški, ki so jih ameriški davkoplačevalci morali kriti za te vojaške kampanje, pa so do letos zrasli na skoraj 6 bilijonov ameriških dolarjev. V to je vključena poraba ameriškega obrambnega ministrstva, vojni stroški zunanjega ministrstva in socialni transferji namenjeni vojnim veteranom iz vojn po letu 2001, v poročilu ugotavlja inštitut.
Daleč največ žrtev med civilisti
Še bolj šokanten pa je del poročila o človeških žrtvah omenjenih vojn. Od oktobra 2001 do letošnjega oktobra je v Afganistanu, Pakistanu, Iraku, Siriji, Jemnu in še na drugih, manjših bojiščih, življenja izgubilo okoli 800.000 ljudi. Od tega je največ žrtev civilistov. Teh je namreč več kot 300.000. Na drugem mestu so ameriški oboroženi nasprotniki na omenjenih bojiščih. V osemnajstih letih "vojn proti terorizmu" jih je bilo ubitih dobrih 250.000. Dobrih 170.000 žrtev so doslej dale policije in vojske teh držav.
Združene države Amerike so pričakovano imele mnogo manjše izgube življenj. V spopadih na tujih bojiščih je namreč umrlo slabih 8.000 plačancev, približno 7.000 pripadnikov ameriških oboroženih sil in 22 civilistov, zaposlenih na ameriškem ministrstvu za obrambo.
Dobrih 12.000 žrtev so utrpele milice, ki sodelujejo z ameriško vojsko, ubitih pa je bilo še nekaj več kot 500 novinarjev in približno 800 humanitarcev.
Poročilo obravnava le smrti, ki so bile neposredna posledica vojnega nasilja. Ne vsebuje namreč tistih smrti, ki so jih vojne povzročile posredno, kot so recimo smrti zaradi lakote, žeje, bolezni, uničenja infrastrukture in podobno.
