V četrtek se je izteklo pet let od začetka dela Junckerjeve komisije, komisija v novi sestavi pa bi morala svoj mandat začeti danes. Vendar je Evropski parlament kandidatko Romunije Rovano Plumb in kandidata Madžarske Laszla Trocsanyija zaradi navzkrižja interesov zavrnil že pred zaslišanji. Nato je na zaslišanju padla še francoska kandidatka Sylvie Goulard.
Budimpešta je za novega komisarskega kandidata predlagala veleposlanika pri EU Oliverja Varhelyija, Francija pa izvršnega direktorja tehnološkega podjetja Atos in bivšega finančnega ministra Thierryja Bretona.
Von der Leynova je v začetku tedna opravila pogovora z njima ter potrdila njuno zmožnost in usposobljenost, da postaneta evropska komisarja. O tem je tudi obvestila Svet, torej članice unije. Zdaj ju čaka še zaslišanje v Evropskem parlamentu.
Romunija pa se je znašla v politični krizi, zaradi česar še ni predlagala novega kandidata oziroma kandidatke. Odhajajoča romunska premierka Viorica Dancila, ki ji je romunski parlament v začetku oktobra izglasoval nezaupnico, je sicer v torek sporočila, da bo za novega romunskega člana Evropske komisije predlagala 34-letnega poslanca Victorja Negrescuja. Predsednik države Klaus Iohannis je njeno potezo označil za neodgovorno, naletela je tudi na kritike v dosedanji opoziciji.
O novi vladi pod vodstvom predsednika Nacionalne liberalne stranke (PNL) Ludovica Orbana bo parlament glasoval prihodnji teden. Iz stranke so sporočili, da bo prioriteta vlade predlagati novega komisarskega kandidata. Med možnimi kandidati se omenja evropski poslanec Siegfried Muresan iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP).
Ob tem se postavlja še vprašanje, kako bo z Veliko Britanijo, ki bi morala v četrtek izstopiti iz unije, a so znova preložili brexit, tokrat na konec januarja 2020. Če bo ob začetku dela nove komisije še članica unije, kar se zdi zelo verjetno, bo morala predlagati kandidata za evropskega komisarja, čeprav je britanski premier Boris Johnson v preteklosti to odločno zavrnil.
Nov ciljni datum za začetek dela komisije je 1. december. Pred tem bo moral Evropski parlament zaslišati vse nove kandidate in na plenarnem zasedanju potrditi celotno Evropsko komisijo, v kateri bo - če se predsednica von der Leynova ne bo odločila za spremembe pri resorjih - nekdanji slovenski veleposlanik pri EU Janez Lenarčič vodil resor kriznega upravljanja.
Vsaj do začetka decembra bo morala tako svoje delovanje podaljšati odhajajoča sestava Evropske komisije. Do podaljšanja mandata odhajajoče komisije je doslej v zgodovini EU prišlo trikrat.
