Gre za drugi del povišanja, o katerem so se vlada in sindikati javnega sektorja dogovorili s stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah decembra lani. Finančni učinki tokratnega povišanja so na mesečni ravni ocenjeni na 7,6 milijona evrov.
Z omenjenimi sporazumi izpred leta dni so z januarjem 2019 en plačni razred, ki za posameznika pomeni približno štiriodstoten dvig plače, pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, funkcionarjev in direktorjev.
S tokratnim, novembrskim povišanjem bo še en plačni razred pridobila večina zaposlenih na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, pa tudi del slabše umeščenih na plačni lestvici, ki v letu 2017 v okviru odprave plačnih anomalij niso bili deležni nikakršnega izboljšanja. Po ocenah ministrstva za javno upravo bo ta dvig proračun obremenil za 7,6 milijona evrov mesečno. Natančnejši podatek bo na voljo šele februarja na podlagi poročanja proračunskih uporabnikov o plačah za november.
Zaposleni na delovnih mestih, za katera je pogoj znanstveni magisterij, doktorat ali specializacija, pa s septembrom prihodnje leto lahko računajo še na en plačni razred povišanja.
Za 3,3 odstotka
Po prvem povišanju plač z januarjem se je plačna masa povečala za 3,3 odstotka. Vsaj tako bi lahko sklepali po podatkih s portala plač v javnem sektorju, po katerih je masa za plače v decembru lani znašala 335.273.887 evrov, v januarja letos pa 346.316.537 evrov. Na ministrstvu za javno upravo pri tem opozarjajo, da na povečanje sredstev za plače lahko vplivajo tudi drugi razlogi, kot so povišanje števila zaposlenih, premestitve, spremembe sistemizacij delovnih mest in napredovanja.
V javnem sektorju je po podatkih sistema ISPAP za julij skupaj 174.875 zaposlenih, javnih uslužbencev pa je 173.383. Po podatkih, izračunani na podlagi opravljenih ur, ki se tudi navajajo pri spremljanju obsega javnega sektorja, pa je javnih uslužbencev 170.473.
