Združene države Amerike so z izstopom iz sporazuma INF zagrozile že februarja letos. Sporazum, ki omejuje nameščanje jedrskih raket z dosegom med 500 in 5.500 kilometri na območja v Evropi, je za ZDA brezpredmeten, saj trdijo, da se ga Rusija ne drži. Washington je zato zahteval uničenje domnevnih raket, česar pa Moskva ni storila.
"Ne moremo biti več omejeni s pogodbo, ki jo Rusija brezsramno krši," je febrarja dejal ameriški zunanji minister Mike Pompeo, ameriški predsednik Donald Trump pa je kasneje omenil možnost nove pogodbe, a zaenkrat nič ne kaže, da bi se kaj premikalo v tej smeri.
Pogodba INF, ki sta jo leta 1987 podpisala voditelja ZDA in Sovjetske zveze Ronald Reagan in Mihail Gorbačov, je varovala predvsem območja v Evropi, saj prepovedane rakete ne morejo doseči ZDA. Njen potek bo ZDA omogočil ponovno izdelavo arzenala jedrskih raket s srednjim dosegom in njihovo namestitev v evropske baze.
Propad sporazuma je medtem že komentiral Gorbačov, ki predvideva, da se bo po poteku pogodbe začela nova oboroževalna tekma. "Zaradi tega koraka ZDA bo svetovna politika nepredvidljiva, razvoj pa kaotičen," meni Gorbačov, ki je pogodbo podpisal, da bi zmanjšal nevarnost jedrskega uničenja Evrope.
