Rusija je pred skoraj dvema letoma potrdila, da je prišlo do radioaktivnega onesnaženja ozračja, a je tedaj vehementno zanikala, da bi bile lahko za oblak radioaktivnega rutenija-106 odgovorne ruske nuklearke. Med možnostmi za onesnaženje je navedla celo padec satelita. Že tedaj je bila glavna osumljenka za onesnaženje nuklearka Majak, v kateri Rusija predeluje izrabljeno jedrsko gorivo.
Ruska meteorološka agencija je potrdila, da je najvišjo koncentracijo nevarnega rutenija-106 v septembru 2017 zabeležila na meteorološki postaji v Argjašu na jugu Urala, ki je od nuklearke Majak oddaljena 30 kilometrov. Koncentracija je bila 986-krat večja od običajne v naravi. Radioaktivni oblak je nato dosegel tudi evropske države, vključno s Slovenijo, vendar je bila koncentracija rutenija majhna. Izpust radioaktivnega materiala sicer ni bil nevaren za prebivalstvo, vendar pa je bil najhujši po jedrski nesreči v japonski Fukushimi leta 2011.
Tudi slovenska uprava za jedrsko varnost je tedaj zatrdila, da je bila v Sloveniji radioaktivna onesnaženost tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje.
Rusija naj bi nesrečo prikrila
Točne lokacije izpusta tedaj ni bilo mogoče določiti, v Moskvi pa so zatrjevali, da ne v Majaku ne v katerem drugem ruskem jedrskem objektu ni prišlo do nesreče. Zdaj je mednarodna skupina skupno 69 strokovnjakov ugotovila, da je bil najverjetnejši izvor izpusta prav v Majaku, Rusija pa da je nesrečo prikrila. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Proceedings (PNAS), poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Strokovnjaki so prav tako ovrgli trditve Moskve, da bi bil za izpust lahko kriv padec satelita, ki je imel na krovu radioaktivni material. Ker pa je prišlo le do izpusta zgolj enega radioaktivnega izotopa, rutenija-106, je moralo do izpusta priti v objektu, kjer predelujejo jedrsko gorivo. Na podlagi okoli 1300 meritev pa so potem določili, da je bil vir izpusta na jugu Urala, kjer leži nuklearka Majak.
Kištimska katastrofa
Ta nuklearka je bila sicer leta 1957 že prizorišče ene od najhujših jedrskih nesreč v zgodovini, t.i. kištimske katastrofe. Tedaj je v tej elektrarni, v kateri so proizvajali plutonij za jedrsko orožje, eksplodiral rezervoar s tekočimi radioaktivnimi odpadki. Kontaminiranih je bilo okoli 52.000 kvadratnih kilometrov, radiaciji pa je bilo izpostavljenih okoli 270.000 ljudi.
Nesreča danes velja za tretjo najhujšo nesrečo v civilni rabi jedrske energije, po nesrečah v nuklearkah v Černobilu in Fukušimi. Sovjetska zveza jo je prikrivala skoraj 30 let. Ta jedrski objekt, ki je eden največjih v Rusiji, pa je tudi po tej nesreči deloval še naprej in deluje še danes. Sicer ne proizvaja več plutonija, ampak v njem zdaj predelujejo izrabljeno jedrsko gorivo iz drugih jedrskih elektrarn.
