Vse več ljudi je namreč primoranih delati prek espejev. Niso namreč vsi samostojni podjetniki dejansko samostojni podjetniki, ampak v družbah, v katerih delajo, ne morejo dobiti redne zaposlitve, zato odprejo s. p. in sami poskrbijo za svojo socialno varnost. Trenutno je v Sloveniji skoraj 97 tisoč samostojnih podjetnikov (96.571). Samo letos je do julija espeje odprlo 8650 ljudi, vprašanje je, koliko izmed njih se je odločilo za samostojno podjetniško pot. Večja verjetnost je, da so dobili delo, le če so, kot rečeno, sami poskrbeli zase na ta način. Ob tem pa je treba pojasniti še, da je bilo v istem času letos izbrisanih 6007 espjev.
72 milijona evrov za zaposlovanje
Ministrstvo za delo izvaja programe Aktivne politike zaposlovanja (APZ), za to je letos predvidenih 72,5 milijona evrov, so povedali na ministrstvu za delo in pojasnili: »V programe APZ se bo v letu 2019 vključilo skoraj 35.450 oseb. Ocenjujemo tudi, da se bo v letu 2019 v okviru programov APZ od skupaj vključenih skoraj 15.000 brezposelnih oseb zaposlilo in skoraj 16.300 oseb bo zaposlenih šest mesecev po preteku vseh pogodbenih obveznosti.« Na ministrstvu prav tako ocenjujejo, da se bo letos v APZ vključilo skoraj 8500 brezposelnih mladih, starih do 29 let, in skoraj 7500 oseb, starih 50 let ali več.
»Ključni poudarek v letošnjem letu je namenjen hitri aktivaciji brezposelnih oseb, zato se spodbuja čimprejšnja vključitev v posamezen program (na primer neformalno izobraževanje in usposabljanje, Zaposli.me, Trajno zaposlovanje mladih ...). Eden izmed načinov hitre aktivacije je tudi priprava zaposlitvenega načrta najpozneje v roku 15 dni po prijavi v evidenco. Prioriteta pri izvajanju APZ bo tudi v prihodnjih mesecih leta 2019 vključevanje prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost in prejemnikov denarne socialne pomoči,« smo še izvedeli z ministrstva.
Prekarci še vedno brez pomoči države
Kljub vsemu pa je dejstvo, da ne ministrstvo za delo ne vlada še nista našla odgovora za vse več zgoraj omenjenih prekarcev. Zato sofinancirajo projekt Mapa, ki je analiza prekarnega dela. Gre za skupni projekt treh slovenskih univerz, s čimer želijo »doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela. V teoriji namreč ni enotno sprejete univerzalne definicije prekarnega dela.« K temu so dodali, da sočasno pripravljajo »celovit nabor ukrepov za odpravo prekarnosti«.
