Skoraj polovico splavov so opravile ženske v starosti med 30 in 39 let. Med njimi jih nekaj manj kot 40 odstotkov ni imelo otrok. Večina žensk ni uporabljala kontracepcije, za leto 2018 navajajo hrvaške statistike.
Kot so dodali na Hzjz, je bila približno četrtina splavov spontanih oz. posledica zunajmaternične nosečnosti. Več kot 80 odstotkov splavov je bilo opravljenih v zakonsko dovoljenem roku desetih. tednov. Do tega tedna nosečnosti lahko Hrvatice splav opravijo na lastno zahtevo.
Glede na število žensk v rodni dobi je bilo največ splavov v Karlovški županiji, najmanj pa v Splitsko-dalmatinski županiji. Največ splavov, nekaj več kot 800, so zdravniki opravili v zagrebški bolnišnici Merkur, najmanj pa v Kninu.
Na Hrvaškem se je sicer število splavov z 10.401 leta 2011 zmanjšalo na 6145 leta 2017. Lani pa se je znova zvišalo, in to v napetem ozračju, v katerem v državi pripravljajo nov zakon o splavu, v vse več hrvaških bolnišnicah pa zaradi ugovora vesti ginekologov splava sploh ne izvajajo.
Glede na pojasnila Hzjz je presenetljivo povečanje števila splavov posledica okrepljenega dela inšpekcij in boljšega nadzora, ko gre za prijavljanje prekinitev nosečnosti. V bolnišnicah so bili namreč primeri, ko so npr. zdravniki opravili splav, a so prijavili nek drug ginekološki poseg.
Ugovor vesti
Hrvaški mediji so sicer v zadnjih letih večkrat poročali tudi o zdravnikih, ki se na delovnem mestu sklicujejo na ugovor vesti, potem pa splav opravijo v nočnih urah v bolnišnicah ali pa v zasebnih klinikah.
Sodišče je prejšnji teden obsodilo 55-letnega zdravnika in njegovo asistentko, ker sta opravila tri nezakonite splave v zasebni kliniki v Ivanić Gradu nedaleč od Zagreba, ki ni imela dovoljenja za tovrstne posege. Namesto zaporne kazni bosta morala opraviti delo v splošno dobro, zdravnik pa je bil tudi denarno kaznovan.
V razpravah o novem zakonu o splavu je bilo slišati tudi glasne zahteve po popolni prepovedi splava na Hrvaškem, predvsem iz ust konservativnih državljanskih pobud, povezanih s Cerkvijo, in desničarskih strank.
Zagrebški tednik Nacional je danes poročal, da so hrvaške konservativne državljanske pobude, kot je V imenu družine, doslej prejele več kot pol milijona evrov donacij od organizacij iz ZDA, ki nasprotujejo pravici do splava.
Hrvaško ustavno sodišče je sicer leta 2017 obrazložilo, da ustava zagotavlja pravico do zasebnosti, ki ženskam omogoča, da se do desetega tedna nosečnosti odločijo za splav.
