Po dopoldanski razpravi v Strasbourgu tako še ni povsem jasno, ali bo von der Leynova drevi v Evropskem parlamentu dobila zadostno podporo, da postane prva predsednica Evropske komisije.
Za izvolitev potrebuje absolutno večino evropskih poslancev oz. 374 glasov, ker štirje od skupno 751 poslancev niso prevzeli mandatov. Glasovanje je predvideno ob 18. uri in bo tajno, izid je pričakovati okoli 19. ure.
Socialisti in demokrati (S&D), ki jih je skupno 154, se bodo o podpori kandidatki odločili popoldne. Vodja te politične skupine, Španka Iratxe Garcia Perez, je v razpravi izpostavila, da v S&D potrebujejo zagotovila, s katerimi bi dobili več Evrope.
Nemško krščansko demokratko so po drugi strani že podprli v njeni desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), podporo je dobila tuid med liberalci (RE).
Vodja EPP, s 182 poslanci največje skupine, Manfred Weber je napovedal odločno podporo skupine kandidatki. Opozoril je, da je v Evropi zaradi neupoštevanja načela vodilnih kandidatov po evropskih volitvah že nastala škoda, da pa ne sme biti nobene dodatne škode več. "Evropa mora biti zdaj sposobna delovati," je izpostavil.
Vodja liberalne skupine Obnovimo Evropo (RE) Dacian Ciolos je v razpravi dejal, da je njegova skupina pripravljena podpreti von der Leynovo, če se bo zavzemala za prenovo Evrope. Ocenil je tudi, da je kandidatka predložila jasne cilje.
V konservativni skupini (ECR) se še niso odločili, ali bodo glasovali za von der Leynovo, je povedal sopredsedujoči skupine Raffaele Fitto. Med drugim ji očitajo, da ni navedla, kako bi uresničila ambiciozne cilje na področju boja proti podnebnim spremembam ter glede migracij. Fitto je še napovedal, da se bodo v njegovi skupini o podpori odločili popoldne.
Zelenih pa ni prepričala. Več poslancev iz te skupine je ocenilo, da so njene napovedi glede zaščitne podnebja ter azilne politike premalo vsebinske.
Da von der Leynove ne bodo podprli, so ponovili tudi v skrajno desni Identiteti in demokraciji (ID). Njen vodja, Nemec Jörg Meuthen, ji je očital "dolg seznam obljub v oblakih" ter dejal, da ni dorasla položaju, za katerega kandidira. Kot dokaz je navedel rezultate njenega vodenja nemških ministrstev za obrambo in družino ter socialne zadeve. "Zdaj, ko sem vas poslušala, sem si celo oddahnila, da od vas ne bom dobila glasu," mu je odgovorila von der Leynova.
"Žal ne moremo glasovati za vas," je dejal tudi Martin Schridewan iz skupine levice, ki je zahteval konec politike zategovanja pasu. "Kdor želi zagotoviti socialno pravičnost, mora opustiti varčevalne ukrepe," je dejal.
Do kandidatke so bili večinoma kritični tudi poslanci, ki niso v nobeni politični skupini. Med njimi je bil evroskeptični Britanec Nigel Farage, ki ji je očital, da želi v EU vzpostaviti neke vrste komunizem ter državam dokončno odvzeti suverenost.
Razpravo je na kratko prekinil nemški evroposlanec Nico Semsrott, ki je v majici, polepljeni z napisi, ter velikimi rumenimi očali zahteval preiskavo v zvezi s konfliktom interesov pri von der Leynovi.
Razprava sicer še traja, na dolgem seznamu prijavljenih k razpravi pa ni nobenega od slovenskih evroposlancev.
Evroposlancem obljubila podnebne ukrepe in večjo socialno pravičnost
Kandidatka za predsednico Evropske komisije je sicer v govoru napovedala odločnejše podnebne ukrepe, večjo socialno pravičnost, pošteno obdavčitev multinacionalk ter ukrepe za otroke in mlade.
V prvem delu nastopa v Evropskem parlamentu je napovedala odločnejše ukrepe v boju proti podnebnim spremembam ter se zavzela za to, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. Obljubila je, da bo že v prvih stotih dneh mandata predlagala zeleni dogovor, t. i. green deal, za Evropo ter prvo evropsko podnebno zakonodajo. Je pa ob tem opozorila, da se bo moralo spremeniti tudi vedenje ljudi.
Zavzela se je za okrepitev gospodarstva. "Znebimo se ovir, odprimo vrata, imejmo končno kapitalsko unijo, ki si jo naša majhna in srednja podjetja zaslužijo," je dejala. Ob tem je izpostavila socialno tržno gospodarstvo: "Niso ljudje za to, da služijo gospodarstvu, ampak mora gospodarstvo služiti ljudem," je dejala.
Napovedala je tudi pošteno obdavčitev multinacionalk, zagotovitev minimalne plače, evropsko shemo za brezposelne v času hudih kriz ter ukrepe za boljše pogoje za otroke in mlade. Predlagala je trikratno povečanje sredstev za program Erasmus+.
Znova je poudarila, da bo v novi komisiji zagotovila enakopravno zastopanost moških in žensk, in je tudi pripravljena zahtevati od držav članic nova imena, če med predlogi za komisarje ne bo dovolj žensk. Po njenih besedah je bilo v Evropski komisiji doslej 183 komisarjev, med njimi 45 žensk. "Predstavljamo polovico populacije, želimo svoj pravičen delež," je dejala.
Glede brexita je pripravljena na nadaljnje podaljšanje roka izstopa, če bi bilo iz upravičenega razloga potrebnega več časa. "V vsakem primeru bo Združeno kraljestvo ostalo naša zaveznica, partnerica in prijateljica," je zagotovila.
