RKC

Nova shizma? Duhovniki in teologi bi papeža razglasili za heretika

Mihael Korsika
4. 5. 2019, 19.50
Deli članek:

Čeprav Rimskokatoliško cerkev po vsem svetu pretresajo pedofilski škandali, je Papež Frančišek izredno priljubljen med navadnimi ljudmi, a gre to očitno zelo v nos cerkveni ultrakonzervativni struji, ki svetemu očetu očita krivoverstvo.

Reuters
Papež Frančišek je zelo priljubljen med verniki.

Skupina devetnajstih uglednih katoliških duhovnikov in teologov je po največjem krščanskem prazniku veliki noči na konservativni katoliški spletni strani LifeSiteNews objavila odprto pismo, v katerem je Papeža Frančiška označila za heretika.

To si je papež po njihovem mnenju zaslužil s svojimi, za avtorje pisma, premehkimi stališči do splava, homoseksualnosti in drugih pomembnih vprašanj za Cerkev. S tem je namreč po njihovi oceni povzročil eno izmed najhujših kriz v dvatisočletni zgodovini Rimskokatoliške cerkve.

Avtorji ob tem obiskovalce spletnega portala pozivajo, naj se pridružijo spletni peticiji k označitvi papeža za krivoverca. Odprto pismo je bilo na spletni strani objavljeno dan pred praznikom dela, do zdaj pa je svoj podpis pod pismo dalo skupno že 51 posameznikov. Najvidnejši član podpisnikov pisma je 70-letni britanski duhovnik iz reda dominikancev in eden najbolj priznanih teologov iz angleško govorečega sveta oče Aidan Nichols, ki je med drugim napisal tudi knjigo o Frančiškovem predhodniku papežu Benediktu XVI.

Promoviral homoseksualne duhovnike

»Papež Frančišek je ščitil in promoviral homoseksualno aktivne duhovnike. To nakazuje, da je prepričan, da homoseksualnost ni hud greh,« so v 20 strani dolgem pismu za naslovom zapisali pobudniki. Ob tem so prepričani, da bi moral na primer papež pred referendumom o uzakonitvi splava na Irskem, ki je potekal maja lani, jasno podpreti prepoved, saj bi s tem Cerkev obvarovala katoliške države pred splavom in homoseksualnostjo.

Zaradi po njihovem mnenju premehkih papeževih stališč do za Cerkev pomembnih vprašanj, od svetega očeta zahtevajo, naj se odpove krivoverskim stališčem. V nasprotnem primeru bi morali škofje po mnenju pobudnikov razglasiti, da je papež zakrivil krivoverstvo in bi moral biti za ta zločin kaznovan v skladu s kanonskim pravom, torej izločitvijo iz Rimskokatoliške cerkve. »Ta ukrep uporabljamo kot skrajno sredstvo, da bi se tako odzvali na vse večjo škodo, ki jo povzročajo besede in dejanja papeža Frančiška, zaradi katerih se je Katoliška cerkev znašla v eni največjih kriz v zgodovini,« so še prepričani.

Wikipedia
Najbolj znan podpisnik pisma Aidan Nichols prihaja iz reda dominikancev.

Uradni Vatikan se na objavljeno pismo še vedno ni odzval. Ugledni profesor historične teologije na univerzi Villanova v ZDA Massimo Faggioli pa je za ameriško tiskovno agencijo Reuters ocenil, da je pismo odsev skrajne polarizacije znotraj Cerkve. »Na eni strani opažamo široko razmahnjeno podporo, ki jo papež Frančišek uživa po svetu, na drugi pa majhno obrobno skupino skrajnežev, ki ga skušajo prikazati kot krivoverca. Težava je, da najdemo le malo legitimne, konstruktivne kritike pontifikata papeža Frančiška in njegove teologije,« je dejal.

Kot pojasnjujejo avtorji odprtega pisma škofom, je zadnje pisanje tretja faza procesa, ki se je začel že poleti leta 2016, ko je skupina katoliških duhovnikov in učenjakov poslala zasebno pismo kardinalom, v katerem so opozorili na krivoverstvo in druge resne napake, zapisane v posinodalni apostolski spodbudi Radost ljubezni – Amoris laetitia papeža Frančiška.

Potem ko Frančišek svojega delovanja ni spremenil, je leta 2017 sledilo novo pismo, ki je opozarjalo na krivoverske poglede papeža. Peticijo za podporo pisma je tedaj podpisalo 14.000 ljudi, avtorji drugega pisma pa so sicer poudarili, da ne sodijo o tem, ali se papež zaveda, da širi krivoverstvo.

Izobčen po smrti

Odločitev, ali je določeni član Cerkve krivoverec ali ne, je v pristojnosti vatikanske kongregacije za nauk vere. Do zdaj je bil uradno za heretika razglašen le 70. papež po vrsti Honorij I., a še njega so za krivoverca razglasili 42 let po njegovi smrti. Honorij je bil ustoličen za papeža oktobra leta 625 in je vladal do smrti leta 638. Kljub temu, da ga je tretji koncilij v Konstantinoplu leta 680 izobčil in razglasil za heretika, je zadnje počivališče papeža Honorija I. še vedno v katakombah pod baziliko svetega Petra v Vatikanu.