Zdravstveni inšpektorji so bili lani, kar se izrekanja glob zaradi izmikanja obveznemu cepljenju tiče, precej bolj dejavni kot v minulih letih. Število kazni se je namreč leta 2018 v primerjavi z letom 2017 podvojilo.
Med letoma 2011 in 2016 je inšpektorat skupno izrekel samo 43 glob, leta 2017 pa 31, medtem ko so lani denarno kazen naložili 64 staršem. Globa sicer znaša samo 41,73 evra oziroma pol manj, če jo oglobljenec plača v osmih dneh. Če prejmemo to kazen in še naprej zavračamo cepljenje, pa nas lahko kazen doleti še drugič, v tem primeru znaša precej več, in sicer 500 evrov. To je torej globa za tiste, ki kljub prvi izrečeni kazni še vedno vztrajajo pri izmikanju cepljenju ali njegovem onemogočanju. Lani je do izreka druge, višje globe prišlo v samo treh primerih. Letos pa je tako, da je nižjo globo v samo prvih treh mesecih že dobilo 10 staršev, 14 pa so jih kaznovali s 500 evri.
In kako poteka vse skupaj? Inšpektorat o tem, da se starši nekega otroka izogibajo obveznemu cepljenju, obvestijo zdravniki. Lani so ti zoper starše, ki ne želijo cepiti otrok; večino skrbijo stranski učinki cepiva oziroma možnost, da pride do pocepilnih poškodb imunskega in živčnega sistema, podali več kot 1200 prijav. Porast prijav je odgovor pediatrov na dejstvo, da vse več staršev odklanja cepljenje.
Kako razmišljajo mame
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je lani izdal publikacijo o stališčih in odnosu ključnih javnosti do cepljenja pri nas. Opravili so anketo, v kateri so mlade mame spraševali, kako so opredeljene do cepljenja. Izkazalo se je, da cepljenju zaupa manj kot polovica (47 odstotkov), kar 34 odstotka slovenskih mater pa je bilo neopredeljenih glede zaupanja v cepljenje.
Sicer matere kot viru informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem, kot sta zdravnik (85 odstotkov) in medicinska sestra (74 odstotkov). Na drugi strani pa več kot polovica mater zaupa objavam na spletnih straneh (58 odstotkov), medtem ko je delež mater, ki zaupajo objavam na spletnih forumih ali družbenih omrežjih, zelo nizek (10 oziroma devet odstotkov). Zanimiv je še ta izlušček; delež mater, ki so kdaj oklevale pri cepljenju svojih otrok, je 17-odstoten. O tem, da bi otroke cepile, tudi če cepljenje ne bi bilo obvezno, pa je poročalo le 56 odstotkov mater, kar 23 odstotkov pa je bilo glede tega neodločenih.
Povrnitev zaupanja
Pri tem omenimo še, da je Svetovna zdravstvena organizacija v letošnjem letu dvom o cepljenju razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju. »Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,« je med evropskim in svetovnim tednom cepljenja, ki je potekal minule dni, povedal Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno, v okviru katerega se študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na svojem facebook profilu trudijo na enostaven in razumljiv način širiti z dokazi podprte informacije o cepljenju.
Precepljenost pri nas
Med drugim so na različnih dogodkih ob tednu cepljenja dejali tudi, da je v Sloveniji precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, razmeroma visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi. Kot je povedala dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, »se zato pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke, ne pojavljajo več, nekatere bolezni, kot so ošpice, mumps, pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili.«
S tem se strinjajo tudi pediatri, ki si ne želijo otrok, ki bi trpeli ali umrli zaradi ošpic, oslovskega kašlja, davice ali tetanusa. »Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne sme odreči ne država in ne starši. Kot pediater in starš se bom vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok in del le te so tudi cepljenja,« je prav tako v okviru aktivnosti Evropskega in svetovnega tedna cepljenja dejal pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik in pozval: »Bodimo odgovorni in zaščitimo svoje otroke in sebe pred boleznimi, za katere obstajajo učinkovita in varna cepiva. Naš skupen cilj je zdrava in zadovoljna družba s pogledom v prihodnost in spominom za preteklost.«
