»Odličen si bil. Bodi odločen v nadaljevanju,« mu je odgovoril glas. Na drugi strani linije je seveda govorila Mirjana Marković, soproga in največja opora kasnejšega najpomembnejšega haaškega obtoženca. Rojena 10. julija 1942 partizanoma Momi Markoviću in Veri Miletiću je odraščala v znani družini. Njena teta je bila Davorjanka Paunović, medvojna ljubezen, ki je Josip Broz - Tito ni nikoli prebolel. Markovićeva je študirala sociologijo na beograjski univerzi, tam doktorirala ter nato vrsto let predavala, objavila pa je tudi več del s področja sociologije. Z Miloševićem sta se poročila leta 1965 in imela dva otroka – Marijo in Marka. Predvsem slednji je v času Miloševićeve vladavine s svojim norim podjetništvom in materializmom razbesnel številne Srbe, ki so zaradi politike voditelja in mednarodne izolacije živeli v pomanjkanju. Če matriarhinja, ki se je označevala za komunistko in feministko, ni imela nadzora nad pobesnelimi poslovnimi ambicijami svojega sina, pa tega ne bi mogli reči za državno politiko.
Wikileaks potrdil govorice
Kot razkrivajo številni dokumenti in transkripti pogovorov, je prav Mira Marković močno vplivala na politične odločitve Slobodana Miloševića in bila resnična poosebitev tete iz ozadja. O njeni dejanski moči se je govorilo že med Miloševićevim vzponom v osemdesetih letih, njen vpliv pa so omenjali tudi številni viri blizu režimu, ki je obvladoval Srbijo in Črno goro v devetdesetih. Ameriška diplomatska depeša, ki jo je pred leti objavil Wikileaks, je razkrila, da naj bi bil Milošević pod močnim vplivom soproge. Še iz zapora jo je vsako jutro poklical. »Milošević lahko manipulira z narodom, vendar pa težko upravlja z ženo, ki ima, kot kaže, veliko moč nad njim,« je med drugim pisalo v depeši. Obstajajo tudi indici, da je stala za umoroma beograjskega novinarja Slavka Ćuruvije leta 1999 ter Ivana Stambolića, Miloševićevega političnega botra, ki je bil ugrabljen in ustreljen 25. avgusta 2000. Markovićeva je imela tudi samostojno politično kariero. Bila je ustanoviteljica in predsednica stranke JUL (Jugoslovanska levica), ki je bila seveda tesno povezana s soprogovo SPS (Socialistično partijo Srbije).
Nenavadno slovo zakoncev
Enaintridesetega marca 2001 je bil za novo srbsko oblast dan D. Po 27-urnem obleganju Miloševićeve vile, ki je bila obkrožena z do zoba oboroženimi pripadniki specialnih enot, je vanjo vstopil Čedomir Jovanović, vodja srbskih liberalov, in Miloševiću dal jasno vedeti, da se aretaciji več ne more izogniti. Nekdanji voditelj je Jovanovića prosil, ali lahko samo za pol ure odide v zgornje nadstropje vile. »Če mu tega ne dopustim, je to nehumano, če mu dopustim, lahko odide v sobo in se ubije. Navsezadnje je njegov oče izvršil samomor. Karkoli storim, je lahko rizično,« je kolebal Jovanović. Naposled se je le odločil Miloševiću dati pol ure. Po izteku roka se je Milošević vrnil. Sedli so v avtomobil in se odpeljali. Na dvorišču vile so odjeknili streli, specialci so legli na tla, a kmalu ugotovili, da je iz obupa v zrak streljala Miloševićeva hči Marija. Čedomir Jovanović si je naposled le oddahnil. Precej »štorasto« izvedena akcija je vendarle uspela in Slobodan Milošević je bil na poti v beograjski centralni zapor. Jovanoviću pa med vožnjo ni dala miru le ena stvar. Od nekdanjega predsednika je namreč želel izvedeti, kaj je počel v zgornjem nadstropju vile. »Miri sem pral lase,« je odgovoril Milošević.
