Po predlogu bi se stopnje obdavčitve v vseh dohodninskih razredih znižale za dve odstotni točki, splošna dohodninska olajšava bi se z današnjih 3302,70 evra zvišala na 4000 evrov, meje dohodninskih razredov bi se zvišale za 2000 evrov, predvideli so tudi usklajevanje davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z inflacijo.
V SDS so opozorili, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji ena najvišjih v EU, ter da je zato slovensko gospodarstvo manj konkurenčno in manj produktivno, saj ne more nameniti dovolj denarja za raziskave in razvoj. Poleg tega je po njihovem mnenju obremenitev glavni razlog, da mladi izobraženi kader odhaja v tujino.
To je bil tretji zelo podoben predlog SDS za znižanje dohodnine. V DZ so bili neuspešni že v letih 2017 in 2018.
Ocenili so, da bi spremembe pomenile 387 milijonov evrov manj priliva v proračun iz naslova dohodnine, da pa bi bil dejanski izpad "bistveno manjši oz. ga sploh ne bo", saj da bi se večina zvišanja neto dohodka prelilo v potrošnjo, prek te pa z DDV v proračun.
Izpad v višini 383 milijonov evrov
Ministrstvo za finance je izračunalo, da bi uveljavitev pomenila izpad v višini 383 milijonov evrov, pozitiven učinek iz priliva DDV pa da bi znašal 19 milijonov evrov. Vlada se zaveda pomena ugodnega poslovnega okolja in vplivov davčnih obremenitev na konkurenčnost gospodarstva, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb, vendar pa da morajo ukrepi upoštevati tudi stabilnost javnih financ.
Podporo predlogu so poleg v SDS napovedali še v NSi in SNS, odrekli pa so jo v Levici in koalicijskih strankah. Zavzemali so se za višje plače ljudi, so pa imeli različna stališča, kako to doseči in kakšna naj bo vloga države. Koalicija je tudi poudarjala, da bi morali tovrstne sistemske spremembe sprejemati na predlog vlade.
