Evropski poslanci so v torek potrdili dogovor s članicami EU o novih pravilih, ki naj bi zagotovila boljšo zaščito pri spletnem nakupovanju in spletnim trgovcem olajšala čezmejno poslovanje. Nova pravila prinašajo tudi boljšo zaščito potrošnikov pri nakupovanju v navadnih trgovinah.
Ukrepi, ki jih je Evropska komisija oblikovala in predlagala leta 2015, so del prizadevanj za okrepitev digitalnega notranjega trga EU in pomoč evropskim spletnim trgovcem, ki se soočajo s hudo konkurenco ameriških spletnih velikanov.
Prva potrjena direktiva pokriva digitalne vsebine in po navedbah iz Evropskega parlamenta vsem tistim, ki kupujejo oz. prenašajo glasbo, aplikacije in računalniške igre ter uporabljajo storitve v oblaku ali platforme družbenih omrežij zagotavlja boljšo zaščito v primerih, ko ponudnik ne zagotovi dogovorjene storitve ali zagotovi takšno z napako. Enaka pravila bodo veljala tako za potrošnike, ki za takšno vsebino plačajo, kot za tiste, ki v zameno omogočijo dostop do osebnih podatkov.
Med drugim pravila določajo, da so v primerih, ko napake pri digitalnih vsebinah ni mogoče odpraviti v razumnem času, potrošniki upravičeni do znižane cene ali polnega povračila sredstev v 14 dneh. Če se napaka pokaže v letu dni od prejema vsebine, pa direktiva uveljavlja načelo obratnega dokaznega bremena, kar pomeni, da mora ponudnik dokazati, da je do napake prišlo zaradi uporabe.
Enake pravice potrošnikov pri nakupu preko spleta in v navadnih trgovinah
Po novi direktivi o prodaji blaga pa bodo vsi evropski potrošniki, torej tako tisti, ki nakupujejo prek spleta, kot tisti, ki kupujejo v navadnih trgovinah, v primeru nakupa pokvarjenega izdelka uživali enake pravice.
Pravico bodo imeli izbirati med popravilom ali menjavo izdelka. Če popravilo ne bo mogoče, bodo upravičeni do znižanja cene novega izdelka ali preklica naročila. Po popravilu bo moral proizvajalec zagotoviti vsaj dveletno garancijo, članice pa bodo pri prenosu direktive opredelile tudi daljše garancijsko obdobje. Obratno dokazno breme bo v korist potrošnika veljalo eno leto od nakupa, članice pa bodo lahko obdobje podaljšale do dveh let.
Direktiva pokriva tudi izdelke z digitalnimi elementi, kot so pametni hladilniki, mobilniki, televizorji ali ure. Direktiva recimo določa, da bodo bili kupci tovrstnih izdelkov upravičeni do prejemanja nujnih programskih posodobitev za normalno delovanje izdelkov. To bo veljalo za "obdobje, ki ga lahko potrošnik razumno pričakuje", to pa bo odvisno od vrste izdelka in njegovih digitalnih elementov.
Nova pravila mora zdaj potrditi še Svet EU, ki združuje članice povezave, članice pa bodo morale direktivi v nacionalno zakonodajo prenesti v dveh letih in pol od njune objave v uradnem listu EU.
Evropski poslanci so v okviru istega paketa za krepitev pravic potrošnikov potrdili tudi vsebinska izhodišča parlamenta za pogajanja s članicami unije o predlogu direktive, ki predvideva učinkovitejše kazni za kršitelje pravic potrošnikov in možnost skupinske tožbe v celotni uniji.
Na podlagi izkušenj z aferami, kot sta npr. zavajanje pri izpustih dizelskih vozil in zloraba osebnih podatkov uporabnikov Facebooka, bodo lahko pristojne organizacije, kot so recimo potrošniške zveze, v imenu skupin prizadetih potrošnikov zahtevale odškodnino in nadomestitev ali popravilo izdelka v imenu skupine potrošnikov, oškodovanih zaradi nezakonite poslovne prakse. Tovrstne skupinske tožbe lahko potrošniki trenutno na sodiščih že sprožijo v nekaterih članicah EU, tudi v Sloveniji, odslej pa naj bi bila ta možnost na voljo v vseh državah EU.
