Trump se je odločil, da bo "sovražnike ljudstva", kot pravi televizijam in drugim medijem (razen naklonjenim, kot je Fox News), izkoristil za pritisk na kongresne demokrate, da mu odobrijo 5,6 milijarde dolarjev za zid ali ograjo na meji z Mehiko.
S tem denarjem pogojuje obnovo financiranja agencij lastne vlade, ki so brez proračunskega denarja od 22. decembra lani. Demokrati se o tem ne nameravajo pogajati, dokler se ne zagotovi proračunsko financiranje vlade. Po govoru namerava Trump v četrtek še obiskati mejo, kamor so kamere prav tako povabljene. Terorizem je zadnja utemeljitev potrebe po zidu na meji, ki ga je Trump sprva utemeljeval z nezakonitim priseljevanjem in tihotapljenjem mamil.
Krize ni
Uradni podatki Trumpove vlade kažejo, da na meji ni nobene krize, ki bi bila kaj večja kot prejšnja leta, ampak je, kar zadeva nezakonito priseljevanje, kriza prepolovljena. Kljub temu Trump vztraja pri krizi in grožnji nacionalni varnosti ZDA, ker ga k temu sedaj sili njegova baza z desnimi komentatorji, ki jih je v treh letih uspel prepričati, da je z zidom mislil resno in je res potreben.
Ne glede na to, da so ga ujeli pri izjavi, da z zidom, za katerega bo plačala Mehika, niti ne misli resno, ampak to zmeraj podžge ljudi na njegovih zborovanjih. Mehika zidu ne bo plačala, čeprav Trump trdi, da to že dela zaradi novega trgovinskega sporazuma, ki sicer še niti ne velja.
Na meji teroristi?
Washington Post je naštel, da je Trump v dveh letih vodenja ZDA izrekel ali zapisal kar 7600 laži in zavajanj, med kar sedaj štejejo tudi trditve o več tisoč teroristih, ujetih na južni meji.
Številka govori o osebah, ki so jih dodatno preverili na letališčih zaradi imen, ki se skladajo s tistimi na terorističnem seznamu. Na južni meji so po podatkih Trumpovega ministrstva za domovinsko varnost naleteli lani le na šest takšnih oseb, kar še vedno ne pomeni, da gre za teroriste, ampak le ljudi z nesrečnim imenom, ki jim potovanja spreminja v nočno moro.
Priložnost za odziv
Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je izjavila, da bodo Trumpove besede, kot kažejo dosedanje izkušnje, polne zlobe in zavajanj. Zaradi tega je od televizijskih mrež zahtevala, da demokratom ponudijo priložnost za takojšnji odgovor.
Nekateri komentatorji predlagajo, da bi govor potekal z zamikom, da bi lahko sproti preverili dejstva in jih objavili na ekranu. "Če boste res objavili ta govor, potem morate narediti dve stvari: naj gre za posnetek z zamudo, da se opozori na laži in zavajanja, poskrbeti pa je potrebno tudi za takojšen odgovor nasprotne strani," je tvitnil strokovnjak konservativnega inštituta Enterprise Norman Ornstein.
Levi komentator Washington Posta Greg Sargent pa je televizije naravnost pozval, naj ne prenašajo govora v živo, ker so Trumpove laži glede priseljevanja zadnji dve leti rasle in so ravno sedaj v času zaprtja vlade dosegle nesluteno raven.
Pomembna sporočila
Televizijski nagovori ameriških predsednikov državljanom zvečer v času največje gledanosti so namenjeni izredno pomembnim sporočilom. Zaradi tega televizije pričakujejo, da Trump ne bo le širil propagande za svoj zid, ampak bo morda uresničil grožnjo in razglasil izredne razmere na južni meji, da lahko skuša pri gradnji zidu zaposliti vojake.
Predsedniki ne dobijo avtomatično dostopa do televizijskih mrež, kot priča primer predsednika Baracka Obame, ki je želel leta 2014 opraviti podoben nagovor o priseljevanju, vendar vsebinsko povsem drugačnega, kot to namerava storiti Trump. Televizijske mreže so prenos zavrnile z mnenjem, da bo govor preveč političen.
Obama je novembra 2014 naznanil izvršni ukaz o zaščiti pred izgonom tistih priseljencev, ki so prišli v ZDA nezakonito kot mladoletniki brez svoje krivde. Govor so prenašale satelitske in kabelske televizije. Trump skuša ta ukaz, ki ga je Obama sprejel, ker republikanski kongres ni potrdil reforme priseljevanja, odpraviti, vendar so ga ustavila sodišča.
