V ospredju zanimanja je drevišnje srečanje predsednikov ZDA Donalda Trumpa in Kitajske Xi Jinpinga.
Srečati se nameravata na večerji po zaključku vrha G20.
Trgovinska vojna
Trump je novinarjem povedal, da se bosta z Xijem morda kaj dogovorila, ker trdo delajo. "Dobro bo, če se lahko dogovorimo, mislim, da si oni tega želijo, in mislim, da si mi tega želimo. Bomo videli," je dejal Trump.
Ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer je pred predsednikom izjavil, da bi bil zelo presenečen, če večerja ne bo uspeh.
Voditelji se sestajajo v konvencijskem centru Costa Salguero pri reki La Plata, območje 12 kvadratnih kilometrov okrog njih pa je povsem zaprto. Prebivalci Buenos Airesa so pred vrhom dobili priporočilo, naj si vzamejo daljši vikend in gredo ven iz mesta, kjer so tako poleg svetovnih voditeljev zdaj večinoma le še protestniki, ki jih policisti držijo daleč stran od voditeljev. V petek je pohod po mestu opravilo več tisoč nasprotnikov voditeljev in nasprotnikov gospodarskih politik držav na vrhu. Okrog 22.000 policistov je poskrbelo, da jih voditelji vrha G20 niso ne videli in ne slišali.
Trump je letos uvedel višje carine na uvoz iz Kitajske, ta je vrnila s podobno mero, ameriški predsednik pa namerava januarja uvesti še več carin. Trgovinska vojna med državama vpliva na ves svet, zato je to vprašanje v ospredju zasedanja G20.
Tiskovna predstavnica Bele hiše je sicer uspela spraviti v zadrego državo gostiteljico vrha Argentino, ko je po srečanju med Trumpom in argentinskim predsednikom Mauricijem Macrijem sporočila, da Argentina podpira ZDA v sporu s Kitajsko. Argentinski diplomati so kasneje novinarjem zatrdili, da njena izjava ne odraža odnosov med Buenost Airesom in Pekingom.
Skupno izjavo sprejeli po delih
Evropski diplomati so medtem novinarje obvestili, da ZDA povzročajo težave pri iskanju soglasja okrog vprašanja migracij, podnebnih sprememb in svetovnih trgovinskih pravil.
Francija zato celo predlaga, da bi skupno izjavo morda sprejeli po delih. Namreč, 19 držav se bo strinjalo z besedilom glede podnebnih sprememb, ZDA pa bodo ostale pri svojem, saj Trump v podnebne spremembe ne verjame.
Kitajska, Francija in ZN, ki jih na vrhu zastopa generalni sekretar Antonio Guterres, so se v petek zavezali k podpori pariškemu podnebnemu sporazumu, od katerega želi Trump ZDA umakniti.
Trump je v petek s kolegoma iz Mehike in Kanade podpisal dopolnjeni sporazum o prosti trgovini Severne Amerike oziroma novo Nafto, njegov zet Jared Kushner pa je od mehiške vlade prejel najvišje državno odlikovanje red azteškega orla, ker je pomagal, da so se o tem dogovorili.
V petek sta se na vrhu pozdravila savdski princ Mohamed bin Salman in ruski predsednik Vladimir Putin, dva trenutna "izobčenca".
Bin Salmana svet sumi, da je ukazal umor novinarja Džamala Hašodžija, Putin pa je predmet kritik zaradi ruskega zajetja treh ukrajinskih ladij in mornarjev v Azovskem morju pri Krimu. Trump je zaradi tega odpovedal bilateralno srečanje s Putinom, pa tudi bin Salmanu se je vsaj pred kamerami uspešno izogibal.
Naslov voditelja svobodnega sveta si skuša sedaj prilastiti francoski predsednik Emanuel Macron, ki je Putina kritiziral zaradi odnosa do Ukrajine, najbolj neposreden pa je bil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je napovedal podaljšanje evropskih sankcij proti Rusiji zaradi agresije proti Ukrajini.
Macron se je srečal z bin Salmanom in ga soočil s primerom Hašodži ter vojno proti upornikom v Jemnu. Bin Salman mu je dejal, naj ga to ne skrbi, a Macron je odvrnil, da ga zelo skrbi.
Ob robu vrha so se srečali voditelji držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika). Tam je Putin med drugim države pozval, naj vztrajajo pri iranskem jedrskem dogovoru, od katerega je Trump umaknil ZDA, in posvaril, da lahko umik ZDA od pogodbe o raketah srednjega dosega iz leta 1987 vodi v nenadzorovano oborožitveno tekmo.
Voditelje so gostitelji v petek zvečer povabili v nacionalno operno hišo Colon, kjer so si ogledali kulturno-zgodovinski program o Argentini. Predsednik Macri je ob otvoritvi vrha pozval k sodelovanju in multilateralizmu ter dejal, da imajo agendo, ki se osredotoča na ljudi.
