Državne pomoči različnih oblik so v letu 2017 predstavljale 0,99 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije, potem ko je bil leta 2016 ta delež pri 0,93 odstotka. Lansko povečanje je prvo po letu 2013, ko je delež državnih pomoči skupaj s kriznimi ukrepi dosegel 10,8 odstotka BDP, je razvidno iz 19. poročila o državnih pomočeh, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu in se bo na eni prihodnjih sej z njim seznanila vlada.
Horizontalna pomoč
Večina državnih pomoči v Sloveniji, 351,2 milijona evrov oz. 82,2 odstotka skupne vsote, je šla lani za t. i. horizontalne pomoči, to je za pomoči ne glede na sektor gospodarstva. To so bile razne spodbude za zaposlovanje, za investicije v majhnih in srednje velikih podjetjih ali za raziskave, razvoj in inovacije. Te pomoči prinašajo koristi, ki so praviloma večje od škode zaradi morebitnega izkrivljanja konkurence.
Pomoči posebnim sektorjem, ki so namenjene prejemnikom v točno določenem sektorju, med drugim za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, katerih vpliv na tržno konkurenco je večji, so v letu 2017 znašale 62,1 milijona evrov oz. 14,5 odstotka celotnega zneska.
Za pomoč kmetijstvu in ribištvu pa je država lani izplačala preostalih 13,9 milijona evrov, to je 3,3 odstotka.
Varstvo okolja, varčevanje z energijo
Po namenu je največ pomoči tudi v letu 2017 odpadlo na varstvo okolja in varčevanje z energijo (42,7 odstotka oz. 182,6 milijona evrov). Obseg teh pomoči se v zadnjem desetletju vztrajno povečuje, tudi na račun izpolnjevanja zavez Slovenije (in držav EU) za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov energije ter večjo energetsko samooskrbo in učinkovitost. Lani se je vrednost teh pomoči povečala za 3,4 odstotka.
Od skupaj 6821 podjetij, ki so lani prejela državno pomoč, jih je pomoč za varstvo okolja in varčevanje z energijo prejelo 2605. V povprečju so prejela 70.000 evrov, največji prejemniki pa ostajajo že nekaj let isti, to so Energetika Ljubljana, Merkscha in Petrol, lani se jim je kot nov večji prejemnik pridružil še Talum.
Spodbujanje zaposlovanja
Druge po obsegu so bile pomoči za spodbujanje zaposlovanja, ki so predstavljale slabo četrtino vseh pomoči oz. 98,5 milijona evrov. Skorajda celoten znesek je bil izplačan kot spodbuda za zaposlovanje invalidnih oseb, le približno odstotek je bil namenjen zaposlovanju prikrajšanih delavcev. Obseg pomoči za zaposlovanje se je sicer izrazito povečal po letu 2012, ko je bila priglašena shema pomoči za zaposlovanje invalidnih oseb, v letih 2015 in 2016 se je zmanjšal, lani pa ponovno povečal.
Največji prejemniki pomoči za zaposlovanje so tako invalidska podjetja. Teh je bilo lani 3228, v povprečju je vsako prejelo dobrih 30.000 evrov pomoči.
Raziskave, razvoj, inovacije
Sledijo pomoči za raziskave, razvoj in inovacije, za kar je bilo lani izplačanih 34,4 milijona evrov. Ta številka je kar trikrat višja kot leta 2016, gre pa za prvo povečanje pomoči za ta namen po večletnem obdobju zniževanja, ki je trajalo od leta 2012. Največji obseg so sicer pomoči za raziskave, razvoj in inovacije dosegle v letu 2010 (95 milijonov evrov).
Prejemniki
Med največjimi prejemniki teh pomoči so večje izobraževalne ustanove in gospodarske enote, vključno s razvojnimi centri. Na vrhu lestvice so Univerza v Ljubljani, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut ter podjetji Sieva in Gorenje.
Lansko rast obsega pomoči za raziskave, razvoj in inovacije poročilo pripisuje (prvim) večjim izplačilom sredstev iz programov evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020. Povečale so se zlasti spodbude za industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj, medtem ko so se pomoči za temeljne raziskave, ki se v veliki večini financirajo iz nacionalnih sredstev, nekoliko znižale.
Pomoči za raziskave, razvoj in inovacije so lani prvič presegle obseg pomoči za regionalni razvoj. Te so ena od redkih kategorij pomoči, katerih obseg se je v letu 2017 zmanjšal, in sicer za milijon evrov na nekaj manj kot 21 milijonov evrov. Najvišjo vrednost so regionalne pomoči, katerih namen je spodbujanje razvoja manj razvitih območij EU preko naložb in ustvarjanja novih delovnih mest, v Sloveniji dosegle leta 2011 (127 milijonov evrov).
V letu 2017 je regionalno državno pomoč prejelo 383 upravičencev, v povprečju vsak dobrih 54.000 evrov. Največji prejemniki so bili Revoz, Hella Saturnus Slovenija, Magna Steyr, Sieva in Lek.
Pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah se v letu 2017 niso izplačevale, je pa bila izplačana ena pomoč za reševanje in prestrukturiranje, in sicer podjetju Robotika Kogler v višini 54.000 evrov. V letih 2015 in 2016 so bili ti zneski bistveno višji, vendar pa velike spremembe v obsegu teh pomoči niso nič neobičajnega, saj gre za pomoči, ki se dodeljujejo izjemoma, običajno na osnovi individualnih odobritev, ko pride do večjih kriz v gospodarstvu oz. težav v posameznih večjih podjetjih.
