Zakon določa prepoved nalaganja dela prek dogovorjenega delovnega časa delavcu, ki dela krajši delovni čas, če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno.
Pred dnevi se je na družabnem omrežju Facebook pojavila slika izpiska delovne pogodbe, iz katere je razviden bruto znesek, ki ga podpisnik prejme na koncu meseca – 297,19 evra. Po navedbah podpisnika pogodbe gre za plačo v eni bolj znanih mednarodnih trgovskih verig, ki posluje pri nas, čeprav je znano, da minimalna plača pri nas znaša 842,79 evra bruto. Kot je pojasnil podpisnik pogodbe, ga je podjetje zaposlilo za zgolj 30 ur na teden, a kljub temu opravi poln delovnik, nadur pa ne dobi plačanih.
Stalna praksa
Zanimalo nas je, kako je to mogoče. Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice nam je pojasnil, da gre za zadnje čase vse bolj pogosto prakso, ki jo uporabljajo slovenski delodajalci. »S takimi primeri se srečujemo vsak dan. Delavca zaposlijo za šest, štiri ali pa samo dve uri na dan, nato pa od njega zahtevajo, da dela nadure, ki pa jih ne plačajo,« nam razloži. Kot pravi, se tovrstne prakse pojavljajo v skorajda vseh dejavnostih: »Težko bi koga izpostavil. Pri taksistih je to skoraj standard, prav tako v dejavnosti čiščenja prostorov, da se to dogaja v trgovini, ste ugotovili že sami. Glede na tisto, kar zaznamo mi, je okoli 80–90 odstotkov pogodb za krajši delovni čas namenjenih izkoriščanju delavcev, najdemo pa jih tako v majhnih podjetjih kot v velikih mednarodnih korporacijah.«
Inšpektorji pogosto nemočni
Na omenjeno problematiko je opozorila tudi delovna inšpekcija, ki je temu področju v svojem letnem poročilu za leto 2017 namenila posebno pozornost. A so ob tem v poročilu zapisali tudi: »Žal pa inšpektorji za delo za zdaj nimajo pravih možnosti oziroma ukrepov, da bi se lahko učinkovito borili zoper ta pojav. Če namreč delavec dela več, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas, predstavlja takšna kršitev prekršek le, če tovrstna možnost daljšega dela ni predvidena v pogodbi o zaposlitvi.« Torej, če je delavec podpisal, da se strinja s tem, da bo opravljal nadure brez plačila, inšpekcija tega ne more odpraviti ali sankcionirati. Poleg tega imajo inšpektorji težave tudi z ugotavljanjem, koliko ur delavci dejansko opravijo, saj imajo delodajalci pogosto neurejene evidence ali pa tega sploh ne vodijo.
Neodziven državni aparat
Goran Zrnić meni, da je sicer res, da so delavci v veliki meri nepoučeni, kar zadeva njihove pravice, in pogosto podpišejo vse, kar jim delodajalci ponudijo, samo da bi dobili delo. »Ne bi verjeli, kakšne pogodbe o zaposlitvah vidimo v naši pisarni. Pogodbe, dolge več kot deset strani, polne določil o tem, kaj mora in česa ne sme storiti delavec, tisto, kar mora storiti delodajalec, pa je običajno opisano v enem kratkem odstavku,« razloži Zrnić.
Meni, da je velika težava že v tem, ker institucije, ki bi morale sodelovati med seboj, da bi lahko preprečile take zlorabe, delajo vsaka zase. »Če bi na primer na ZZZS ob prijavi delavca opazili, da je zaposlen zgolj za 20 ur na teden, bi lahko obvestili Furs in inšpekcijo, da bi preverila, kaj je razlog in kakšno je dejansko stanje. Celo sodišča, ki bi morala postopke sprožiti po uradni dolžnosti, če zaznajo kršitve zakona, tega ne storijo.«
Ob tem opozori, da je pri nas za to, da bi lahko kakovostno izvajali nadzor, občutno premalo inšpektorjev. V Sloveniji je bilo konec leta 2017 zaposlenih le 77 delovnih inšpektorjev, ki skrbijo za 210.000 subjektov nadzora. Kot ugotavlja inšpektorat v svojem poročilu, je bilo leta 2008 87 inšpektorjev, ki so skrbeli za 40.000 pravnih subjektov manj kot danes.
Kako do rešitev?
Na delovno inšpekcijo naj bi sicer prišlo deset novih inšpektorjev, a Zrnić, ki se s kršitvami pravic delavcev srečuje vsak dan, meni, da bi jih bilo potrebnih vsaj 100. Inšpektorat je v svojem poročilu že nakazal tudi nekaj zakonskih rešitev, ki bi tovrstno zlorabo lahko preprečile. Tako predlagajo, da se opredelijo časovne omejitve dela po pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom in da se določijo ostrejše sankcije za prekoračitev dogovorjenega delovnega časa. Predlagali so tudi, da bi se pri delavcih, ki opravijo več ur, kot je predvideno v pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas, te avtomatično preračunale v zaposlitev za polni delovni čas.
Kaj lahko storijo delavci?
Inšpektorji sicer menijo, da majhno število prijav, ki jih prejmejo zaradi tovrstne kršitve delovne zakonodaje, pomeni, da vsaj nekaterim, ki so tako zaposleni, taka ureditev ustreza, ker del plače dobijo izplačan v gotovini. Zato menijo, da bi se v reševanje problematike moral vključiti tudi Furs. Zrnić se s tem ne strinja in opozarja, da se delavci bojijo za svojo zaposlitev in se ne želijo z delodajalci zapletati v spore. »Ti ljudje imajo družine in dohodek potrebujejo. Običajno gre za ljudi z nižjo izobrazbo, ki se odločijo ukrepati šele, ko gre kaj zares hudo narobe, največkrat takrat, ko je ogroženo njihovo zdravje ali celo preživetje.«
