Leta 2016 je tako zaradi onesnaženega zraka na prostem umrlo 4,2 milijona ljudi, še 3,8 milijona pa jih je izgubilo življenje zaradi onesnaženega zraka v gospodinjstvih.
WHO onesnaženje zraka prišteva med pomembne dejavnike tveganja za nenalezljive bolezni. Po ocenah naj bi botrovalo okoli četrtini (24 odstotkom) vseh smrti odraslih zaradi bolezni srca, 25 odstotkom smrti zaradi srčnih kapi, 43 odstotkom smrti zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni in 29 odstotkom smrti zaradi raka na pljučih.
Ugotovitve iz novega poročila so primerljive s podatki iz poročila, objavljenega pred dvema letoma.
Trajnostni razvoj
WHO v novem poročilu poudarja, da stopnja onesnaženosti zraka ostaja nevarno visoka v več delih sveta. Kar 90 odstotkov ljudi naj bi dihalo zrak z visoko koncentracijo onesnaževal.
Več kot 90 odstotkov smrti zaradi onesnaženega zraka zabeležijo v revnejših državah, večinoma v Aziji in Afriki. "Onesnažen zrak ogroža vse, a najrevnejši in tisti, ki so odrinjeni na rob, nosijo največje breme," je poudaril generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Dodal je, da je nesprejemljivo, da več kot tri milijarde ljudi - večinoma ženske in otroci - vsak dan vdihavajo strupen dim iz peči in goriv v svojih domovih. "Če ne bomo ukrepali glede onesnaženja zraka, ne bomo nikoli dosegli trajnostnega razvoja," je še opozoril generalni direktor WHO.
