Marsikomu se dogaja, da ima nenehno občutek, da so ljudje nanj jezni, ali da so preprosto slabe volje, tudi če temu v resnici ni tako. Znanstveniki so edaj ugotovili, kaj bi lahko bil vzrok takšnih napačnih interpretacij in kot ponavadi, ta seže do otroštva.
V raziskavi, ki je bila marca objavljena v znanstveni reviji Journal of social and personal relationships, psihologi ugotavljajo, da tisti ljudje, ki so bili vzgojeni v konfliktnih okoljih, težko prepoznajo nevtralni izraz na obrazu. Tega so namreč v toku odraščanja večkrat zamenjali za jezni izraz, saj je konflikt med staršema bil večkrat prisoten. »Jezne interakcije so zanje predstavljale iztočnice, da se umaknejo v sobo,« pravi razvojna psihologinja in avtorica raziskave Alice Schermerhorn z Univerze v Vermontu. »Nevtralne interakcije ne dajejo veliko informacij, zato jih otroci najbrž niso vrednotili in posledično se niso naučili kako jih prepoznati.«
Raziskava se sklada z dlje časa znanimi ugotovitvami, da depresija, tesnoba in razdražljivost vplivajo na prepoznavanje obraznih izrazov. Prav tako je znan povezava med odraslimi, ki so kot otroci bili deležni nasilne vzgoje, in prepoznavanjem nasilja v okoljih, kjer ga dejansko ni. To ustvarja začarani krog. »Če mislite, da vas ljudje gledajo jezno, se boste tudi odzvali jezno.«
A zanimivo je, da otroci iz konfliktnih okolij nimajo problemov s prepoznavanjem obraznih izrazov nasplošno. Schermerhornova je raziskavo izvedla na 99 otrocih med 9 in 11 letom starosti, kjer jih je polovica izhajala iz okolij, kjer sta se starša veliko kregala. Njena izhodiščna hipoteza je bila, da bodo otroci iz konfliktnih okolij težje razpoznavali vse obrazne izraze. A se je motila. Med obema skupinama praktično ni bilo razlik drugje kot v eni kategoriji – prepoznavanje nevtralnih izrazov.
Vzporeden pojav, ki ga lahko razloži omenjena raziskava je vpliv depresij in tesnobnih motenj na prepoznavanje izrazov. Depresija deluje kot očala, ki popačijo sliko – ljudje, ki so še pred časom bili sposobni prepoznati izraze, v obdobjih depresije vidijo strah in jezo na obrazih, ki so sicer nevtralni.
Dobra novica je, da so tovrstne motnje popravljive. Klinična nevroznanstvenica Melissa Brotman iz ameriškega Inštituta za mentalno zdravje je razvila terapijo, ki lahko pomaga kronično razdražljivim otrokom. Ker imajo tendenco, da vidijo nevtralne obrazne izraze kot nasilne, to še naprej vpliva na njihovo razdražljivost. A že po enem tednu treninga prepoznavanje izrazov, so otroci ugotovili, da izrazi, ki so jih interpretirali kot grozeče, v bistvu niso nič drugega kot nevtralni. To je posledično občutno pripomoglo tudi k izboljšanju njihovega počutja in blaženju depresij ter anksioznosti.
