Hrvaška se je znašla v središču tujih medijev, vendar ne v pretirano laskavem kontekstu. Priznana agencija Associated Press je namreč objavila članek o razmahu skrajno desničarsko usmerjene politike v Srednji Evropi in zahvaljujoč hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović se je med izpostavljenimi državami (Srbijo, Madžarsko, Poljsko in Bolgarijo) znašla tudi Hrvaška.
Grabar-Kitarovićeva se je po uničujočem članku agencije AP, ki so ga povzeli številni svetovni mediji in ki Hrvaško uvršča med države Srednje Evrope, v kateri je v vzponu radikalna desnica, zavila v molk.
"Hrvaška predsednica se zahvaljuje Argentini, da je po koncu 2. svetovne vojne sprejela zloglasne nacistom naklonjene kriminalce. V Bolgariji vodilni politiki romsko manjšino naslavljajo s 'pobesnelimi humanoidi'. In na Madžarskem predsednik vlade razglaša, da se Evropejci ne bi smeli mešati z Afričani in Arabci", je zapisano v uvodu članka. Avtorja nadaljujeta, da so bila tovrstna stališča vse od konca 2. svetovne vojne strogo omejena na obronke skrajne desnice, danes pa o njih odprto razpravljajo vodilni evropski politiki Srednje in Vzhodne Evrope, kar je delno posledica vala populizma, ki se napaja na globalizaciji in množičnih migracijah.
"Nekaj globljega se dogaja v regiji, ki je na temelju domoljubja in nativizma ustvarila razpravo, preko katerih so si ideje skrajne desnice utrle pot v prevladujoče razprave," je dejal Tom Junes, zgodovinar bolgarske fundacije Human and Social Studies Foundation.
Pogosto je prehod na desno vključeval rehabilitacijo nacističnih sodelavcev, pogosto borcev ali skupin, ki se predstavljajo za antikomuniste ali branike svobode, na Madžarskem in na Poljskem vlade spodkopavajo neodvisnost sodstva in medijev.
Nekateri analitiki trdijo, da Rusija prikrito podpira skupine skrajnežev s ciljem destabilizacije zahodnih liberalnih demokracij, vendar pa, kot zapišeta avtorja, gre za trditve, ki jih je težko dokazati, če za to ni konkretnih dokazov. Je pa jasno, da je razrast radikalnih skupin potisnil nekdaj zmerno konzervativno usmerjene politične stranke v desno, da bi zadržale glasove volivcev.
Victor Orban na Madžarskem sam sebe dojema kot rešitelja krščanske Evrope pred afriškimi in arabskimi prišleki. Orban je zelo prijateljski do Putina in je bil eden prvih evropskih politikov, ki je leta 2016 med ameriško predsedniško kampanjo podprl Donalda Trumpa. Na prvem mestu njegovih nasprotnikov je filantrop George Soros, na Madžarskem rojen poslovnež, filantrop in družbeni aktivist, ki je preživel holokavst. Leta 2016 je madžarska vlada namenila kar 48 milijonov dolarjev za kampanjo, usmerjeno proti Sorosu.
Na Poljskem so vse glasnejši ksenofobni glasovi. Na novembrskem shodu ob neodvisnosti, ki so ga organizirali nacionalisti, ni manjkalo napisov o »beli Evropi« in »čisti krvi«, kar je notranji minister označil kot »čudovit razgled«. Poljski predsednik vlade je med odgovorne za holokavst prištel kar Jude in se poklonil spominu tajne poljske skupine, ki je med vojno sodelovala z nacisti.
Na območju Balkana, ki je bil v 90-ih letih minulega stoletja prizorišče krvavega etničnega spopada, glavo znova dviguje nacionalizem, predvsem v Srbiji in na Hrvaško. Politični analitiki verjamejo, da ruska propaganda spodbuja stare etnične zamere.
Za Hrvaško v članku AP zapišejo, da postopno drsi v desno smer od pridružitve Evropski uniji leta 2013. Našli so se uradniki, ki so zanikali holokavst ali slavili hrvaške ultranacionaliste in pronacistično usmerjene ustaše, ki so pobili na tisoče Judov, Srbov in Romov in antifašistično usmerjenih Hrvatov v vojnih vojaških taboriščih.
Avtorji članka nato omenijo izjavo aktualne predsednike Grabar-Kitarovićeve, ki se je Argentini zahvalila, da je zagotovila sprejem Hrvatov, ki so pripadali ustaškemu režimu. Efraim Zuroff, poznan lovec na naciste, iz centra Wiesenthal, je njene izjave uporabil besede, da gre za "grozljivo žalitev žrtev". Kasneje je predsednica dejala, da ni bil njen namen, da bi poveličevala totalitarne režime.
